Quote:

Minister za notranje zadeve in glavni odgovorni za upravne zadeve je bil takrat Bavčar.  
Na ustavnem sodišču pa je pritožbe prejemal in jih pridno zlagal v predale Krivic.
Na Štera in Jelinčiča se lahko jeziš zaradi česa drugega, vendar pri tem primeru nimata nič zraven
Če je kdo res za kaj odgovoren, potem se točno ve, kateri so bili takrat na kakšnih funkcijah.

Glede odločb ustavnega sodišča bi bilo pa prav, da bi se jih upoštevalo v vseh primerih in ne samo v tistih, ki so nekaterim političnim silam po godu. Ker pa je več kot očitno, da je  tudi ustavno sodišče močno spolitizirano, je postala vprašljiva tudi njegova krediibilnost. Ustavni sodniki so sedem let trdili, da v tem primeru,  ni nobenih nezakonitosti ali zakonov, ki bi bili v nasprotju z ustavo.  
V najnovejših odločbah ustavno sodišče tudi ne zavrača nobenega zakona, z utemeljitvijo, da bi bil v nasprotju z ustavo, za kar ima ustavno sodišče pooblastila, ampak nalaga upravnim enotam, kaj naj bi naredile (dodelila vsem tujcem dovoljenja za bivanje) in to za deset let nazaj, za kar pa ustavno sodišče nima pooblastil  

Andres wrote on 05.12.2003 at 23:02:35:

O kateri pravici. Pravica ni samo ena, pravic je zelo veliko.

O nekaterih pravicah lahko odločaš le kot državljan neke države in v tisti državi, o nekaterih pa lahko odločaš tudi, če nisi državljan.  Spet nekaj drugega pa je uživanje pravic, ki so jih v neki državi že drugi sprejeli.

Če bi bil bolj konkreten, bi lažje odgovoril.

Andres wrote on 05.12.2003 at 23:48:06:

Ne vem, če pri zakonih sploh lahko govorimo o krivici.

Z vsakim sprejetim zakonom se najpogosteje nekaj omejuje (regulira) in torej nekaterim tak zakon ne odgovarja. Ne vem pa, če bi lahko zaradi tega rekli, da mu je bila z zakonom povzročena krivica.
Zakone, ki  bi bili enako sprejemljivi za vse, je zelo težko najti in če bi že kakšnega našli, bi bili tak zakon prej izjema, kot pravilo.

O krivdi pa govorimo v primeru, kadar je kdo sprejete zakone prekršil.

Bardo_Thodol wrote on 05.12.2003 at 18:27:57:

Ustavno sodisce ima po mojem mnenju pravico presojat o ustavnosti in zakonitosti posameznih dejanj in ne samo zakonov in predpisov. Ce je slucajno nima in ker ni nobenega drugega sodnega telesa, ki bi jo imelo, bi jo moralo cimprej in nujno dobit, ali pa se v sodni veji ustanovi se eno telo, ki bo imelo kompetence preverjat (in razevljevat) ukrepe izvrsilne oblasti. Jemat nekomu tako pooblastilo, ker ti njegova odlocitev pac osebno ni vsec je butasto, saj drugih mehanizmov za nadzor oblasti nimamo. Je se vec kot butasto, je naravnost butalsko.

V tem primeru pac ustavno sodisce nalaga upravi, da vzpostavi nazaj stanje pred izbrisom in s tem efektivno razveljavlja to upravno dejanje. Pri tem je morda lahko res prevec specificno, vendar pa se mi zdi, da je celo premalo, glede na to kaj vse se dogaja v zadnjem casu s to odlocitvijo ustavnega sodisca  (zapleti, tehnicni zakoni, ignoriranje, ...). Imas prav, odlocitve US RS bi bilo treba spostovat, vedno in z vseh strani tudi s strani drzave, ne glede na to, koliko se osebno strinjamo z njimi.

Glede trditve da so ustavni sodniki sedem let trdili, da je vse v redu: v tem primeru enostavno zavajas oz. zganjsas propagando, glede na to da ti je to titud ze tukaj enkrat razlozil, zgleda da celo namerno zavajas. Ustavno sodisce pred razveljavitvijo tega ukrepa (izbrisa iz evidence stalnega prebivalstva) ni nikdar potrdilo zakonitosti izbrisa.

Mogoce je, da se je ustavno sodisce (morda zaradi spolitiziranosti? ) veckrat odlocilo, da o prejetih pritozbah ne bo odlocalo. V tem primeru pac ne mores ocitati Krivicu, da je naredil kakrsnokoli pravno ali osebno napako. Kot ustavni sodnik gotovo ni mogel svetovat izbrisanim, kako naj se pritozijo, ker bi s tem v trenutku izgubil svojo nepristranskost pri razsojanju o zadevi. Dejansko je lahko Krivic, ce se je prej Ustavno sodisce odlocilo, da tema ni vredna obravnave, deloval sele, ko je prenehal biti ustavni sodnik.

Politicne konotacije ti pa v celoti prepuscam.

bp

Bardo_Thodol wrote on 06.12.2003 at 21:43:09:

No moje mnenje v tem primeru ni glih ravno moja trenutna muha.

V primeru, da ustavno sodisce nima pravice presojat o ustavnosti in zakonitosti posameznih ukrepov, potem efektivno lahko nadzira samo se delovanje zakonodajne veje oblasti, skoraj v celoti pa izgubi moznost nadzora nad izvrsilno oblastjo. V primeru, da ima pravico presojat o ustavnosti(!!) nekaterih ukrepov recimo vrhovno sodisce in ne ustavno, potem se ne bom sekiral, ker jih pa ravno ustavno nima.

V primeru, da vrhovno (visje, okrozno, temeljno) sodisce te pristojnosti nima, pa bi bilo res butalsko ukinjat to pristojnost ustavnemu sodiscu, preden se ustanovi kajjazvemkaj, ki bi bilo zunaj izvrsilne in zakonodajne oblasti in bi to pristojnost imelo. Pravo velja za vse, ne samo za nas fizicne osebke, tudi za drzavne organe in vse ostale. Torej rabimo tudi nekoga, ki bo presojal pravnost vsakrsnih dejanj.

V ZDA je njihovo vrhovno sodisce celo uspelo postaviti na vrh izvrsilne oblasti g. Busha in  je definitivno spolitizirano (imenovanja sodnikov so navadno opazene poteze vsake administracije). Pa vendar nisem zasledil prav dosti predlogov, da bi omejili pristojnosti vrhovnega sodisca. (Tam pac niso vec Butale)

bp

Bardo_Thodol wrote on 06.12.2003 at 22:33:31:

Po mojem mnenju pa bi le rabil nekoga ali nekaj (sodisce, neko telo, organ, one, komite, svet modrecev, magari sveto inkvizicijo), ki bi lahko presodilo za vsako dejanje in za vsako pravno ali fizicno osebo, ali je dejanje te osebe skladno s pravnim redom. V nasprotnem primeru so nekatere osebe ali njihova dejanja izvzeta iz obstojecega pravnega reda (in to potihem oz. naskrivaj).

Kar je seveda tudi mogoce, vendar tem nekje od casov divjega zahoda obicajno samo se v banana republikah (in v zadnjem casu spet na ne vec tako divjem zahodu v ZDA).

Trditi, da ustavno sodisce ni pristojno za razveljavitev izbrisa pomeni v primeru, da ni drugega organa, ki bi lahko preverjal ustavnost ali zakonitost tega ukrepa, da je ta ukrep izvzet iz pravnega reda (nekako tako kot dekreti razlicnih diktatorjev, ki se jim potem naknadno prilagaja zakonodajo).

bp

Quote:

Najbolj zanimivo je, da izbrisa sploh ni bilo!
Torej bi lahko šlo kvečjemu za razveljavitev nečesa, kar ne obstaja.

V register prebivalcev, se je pri tistih brez slovenskega državljanstva leta 1992 dopisalo, da so tujci.
Ta vpis menda ni sporno ali nezakonito dejanje, saj so bili res tujci.
Težave so se začele, ker kot tujci brez dovoljenja za bivanje po 90 dneh postanejo ilegalci.

Catch pa je v tem, ker jim niso bila avtomatsko podelljena dovoljenja za bivanje, ki so ga po defaultu že imeli prej, ko so bili še državljani, kot tujci pa ne več.

Torej bi upravne enote lahko obtožili kvečjemu tega, da nekaj niso naredile  in ne kot se stalno poudarja, da so nekaj naredile in celo nekaj nezakonitega.

Da bi pa tisto lahko naredili (dodelili tujcem iz bivših republik avtomatsko dovoljenje za bivanje, kar je tudi vsebina tehničnega zakona) bi morali imeti za to zakonsko podlago. Zakon bi tak ukrep moral od upravnih enot izrecno zahtevati.  Zaradi tega, ker niso naredile nekaj, česar od njih ni bilo zahtevano, še ne moremo trditi, da so upravne enote ravnale nezakonito.

Vedeti je treba, da je pridobitev dovoljenja za bivanje za tujce en cel in točno določen postopek, v katerem morajo sodelovati tudi posamezni tujci, kjer je potrebno izpolniti predpisane obrazce in kjer se jim v veljavne osebne dokumente vpiše, da imajo dovoljenje za bivanje in podobno (da se lahko identificirajo, če so slučajno legitimirani).

Quote:

Seveda je pomembno, kako je bila zadeva izvedena.
Nekorektno je nekoga obtoževati, da je naredil nekaj, česar ni naredil. Sliši se pa nedvomno bolj odmevno če si nekaj naredil, kot če nisi nič naredil.

Glede statusa se tudi ne gre sprenevedati, ker se jim je dejansko spremenil in sicer iz državljana v tujca.
To sta dva precej različna statusa, ki zahtevata tudi različna dovoljenja in različne osebne dokumente.

Človekove pravice so pa tako splošen in težko oprijemljiv pojem, da bi dejansko težko ocenil, konkretno katere pravice naj bi bile tukaj kršene. Pravice je namreč vedno mogoče posamično poimenovati (pravica do življenja,  pravica do izobraževanja, pravica do izražanja svojega mnenja, pravica do svobodne veroizpovedi, pravica do nakupa nepremičnin ...) Vse to so človekove pravice, saj tukaj  vendar ne govorimo o pravicah živali ...