1.December - Dan boja proti AIDSu!!

AIDS - Kuga 20. Stoletja



   AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je končna faza okužbe z virusom HIV - virusom imunske pomanjkljivosti. Okužba s virusom HIV predstavlja kronično in napredujočo bolezen, za katero so značilne novotvorbe, oportunistične in druge okužbe,ki so posledica okvarjenih imunskih mehanizmov. AIDS so prvič spoznali leta 1981 v Ameriki. Močno je naraslo število mladih moških s Karposijevim sarkomom ,z oportunističnimi okužbami in s pljučnicami.

   Virusa HIV1 in HIV2 (tip 1 in tip 2) spadata v družino Retroviridae in sicer v podskupino lentivirusov. Ti pri živalih, tudi primatih povzročajo kronične bolezni, ki so v osrednjem živčevju, dihalih, gibalih in krvotvornih organih. Njihove značilnosti so: počasi se razmnožujejo, povzročajo bolezni, ki imajo dolgo inkubacijsko dobo, počasen razvoj kliničnih znakov in kronični potek. Sestava genoma virusa HIV je bolj kompleksna kot pri drugih virusih. Sestavljen je iz ovojnice, nukleokapside, ki vsebuje dvovijačno ribonukleinsko kislino in DNA polimeraze, ki jo imenujemo reverzna transkriptaza. Reverzna transkriptaza pomeni, da se virus HIV kopira in malo spreminja z pomočjo naših jeder v celicah, ki jih uporabi kot matrice za proizvajanje samega sebe. Zaradi tega ne moremo narediti protivirusa. Virus HIV ni stabilen lahko, mutira in nastajajo novi sevi. Izvor virusa HIV so primati iz centralne Afrike. Virus se je hitro prilagodil človeku, saj imamo skoraj čisto podobno sestavo DNK kot ostali primati. V Afriki ima 80-90% prostitutk, 30% bolnikov v ambulantah za bolezni, ki se prenašajo s spolnim stikom, 10% krvodajalcev in 10-25% žena v posvetovalnicah za nosečnice protitelesa za virus HIV.



Prenašanje virusa HIV



   Virus HIV se nahaja v okuženi krvi, spermi, in izločkih materničnega vratu. Našli so ga tudi v limfocitih(vrsta belih krvničk), likvorju, slini, solzah, seču in materinem mleku. Prenaša se najpogosteje s spolnim stikom. Zbolijo predvsem pasivni homoseksualni partnerji. Heteroseksualna okužba je pogosta predvsem v Afriki in na Haitiju, ter pri tistih, ki pogosto menjavajo spolne partnerje. V zadnjem času število okužb pri homoseksualcih upada, pri narkomanih pa število okužb narašča. Posebno pri tistih, ki jemljejo kokain, ker kokain z razliko od heroina poveča spolno slo in se število spolnih partnerjev močno poveča. Pri narkomanih se okužbe prenašajo z okuženimi iglami, ki jih uporabijo večkrat. Če je kri v igli okužena, nastopi okužba pri prejemnikih take krvi v 100%. Virus HIV se prenaša tudi z matere na plod. Zaradi prehajanja virusa skozi posteljico se plod lahko okuži v kateremkoli obdobju nosečnosti. Približno 40-50% otrok, ki so jih rodile matere z virusom HIV, zboli. Dojenčki se lahko okužijo z materinim mlekom. Večji otroci se lahko okužijo s transfuzijo okužene krvi. Virus HIV se prenaša tudi s presajenimi organi in s spermo dajalcev. Pri dojenčkih je življenjska doba zato krajša, kot pri otrocih, kjer je v povprečju 11,2 meseca.

   Potek bolezni po okužbi z virusom HIV je dolgotrajen in ga lahko razdelimo v več obdobij.različni avtorji so potek bolezni razdelili v določene faze.



Okužba poteka

   Na začetku po ikubacijski dobi (1 do 6 tednov) se pojavi visoka temperatura, potenje, utrujenost, bolečine v mišicah, izgubijo apetit, slabost, driska. Nebnici sta lahko povečani, lahko pokriti z belosivo oblogo. Povečajo se bezgavke, lahko tudi vranica in jetra.

   Med inkubacijo in začetkom nastajanja sindroma aids je obdobje brez simptonov. Oseba okužena s HIV, se v tem obdobju počuti dobro in je lahko povsem brez težav. Veliko jih ima povečane bezgavke še od prej. V krvi so protitelesa proti HIV, ki kažejo ,da je oseba okužena. Vendar prisotnost protiteles ne pomeni imunosti na virus HIV. Bolnik je kužen, kljub temu da ima v krvi protitelesa.V tem obdobju se lahko od časa do časa pojavijo različne manjše glivične okužbe kože. Obdobje brez simptomov lahko traja različno dolgo.

   V končni fazi se vedno oblikuje AIDS. Ta sindrom se razvije v povprečju 10 let po okužbi. V posameznih skupinah okuženih so opazne razlike. Na primer pri danskih homoseksualcih se pojavi aids 3 leta po okužbi samo pri 8%, medtem ko v New Yorku že pri 34% okuženih. Tudi narkomani preidejo sorazmerno hitro v fazo aidsa. Značilni klinični znaki v fazi aidsa so tumorji in razsejane oportunistične okužbe. Izmed tumorjev je najbolj pogost Kaposijev sarkom, sledi neHodgkinov limfom in karcinom v ustih in v danki. Najpogostejša oportunistična okužba je pljučnica. Oportunistične okužbe in težave, ki jih povzročajo, so po pogostnosti pri bolnikih z aidsom na prvem mestu. Okužbe pljuč so tudi zelo pogost vzrok smrti. Pojavlja se zvišana telesna temperatura, potenje, hujšanje in kašelj. Na drugem mestu med povzročitelji okužb so mikrobakterije, atipične mikrobakterije in različne patogene bakterije, ki povzročajo vnetja v pljučih in drugih organih. Vse pogosteje se pojavljajo spremembe v prebavilih.



ZDRAVLJENJE

   Zdravljenje bolnikov z aidsom sestoji iz zdravljenja osnovne okužbe HIV, zdravljenja oportunističnih okužb in zdravljenja malignih novotvorb. Prvo specifično zdravilo, ki vpliva na potek bolezni, je azidotimidin. To zdravilo ne ustavi in pozdravi bolezni, vendar zavira razmnoževanje virusa HIV in podaljša življenje za eno leto. Zdravljenje je potrebno vse življenje, oziroma dokler zdravilo ne povzroči resnih stranskih učinkov. Preventiva z azidotimidinom najverjetneje ni uspešna. Najboljša preventiva je spolna vzdržnost ali spolni odnos samo z enim partnerjem. Pri spolnem odnosu je priporočljiva uporaba kondoma s spermicidnimi sredstvi, s čimer se prepreči prenos HIV.




Zaščitite se!