Ko odkriješ, kdo v resnici si, se reče, da si našel stik s svojo resnično naravo, s svojo Dušo.

Kako se to naredi?

Eh, če bi bil človek vedež, ne bi bil revež...

Ne vem, zase lahko rečem, da sem na nek način k temu naravnan, čeprav še premalo zavestno; ego se zna dobro upirati, ker je zvit in z vsemi žavbami namazan.

Poskušam se držati naslednih iztočnic:
- spoznaj samega sebe. V bistvu na tem nivoju, na tej ravni zavesti spoznavaš svoj ego, njegove stvaritve (ki se manifestirajo v obliki prepričanj in želja). Po rezultatih spoznavam, kaj je zame dobro in kaj ne. Če ugotovim, da nekaj zame ni dobro, poskušam najdi načine, kako to aktivnost opraviti. Ponavadi mi ob strani stojijo Višje sile, vsaj vedno bolj se mi to dogaja, in zadostuje, če za nekaj iskreno spoznam, da sem se motil, potem mi tistega ni težko opustiti. Oziroma, iskreno povedano, to lahko počnem za stvari, ki za ego niso tako zelo pomembne, za tiste, ki so pa za ego življenskega pomena, jih pa niti v celoti ne prepoznavam.
- treniraj svoj um: samodisciplina je prva stopnja na poti preobrazbe. Prepuščaj se samo tistim mislim, ki so pozitivne, s slabimi se ne kregaj, pusti, da odplavajo tako, kot si prišle, oziroma jih daruj Višji sili, ona je močnejša od vsake negativnosti. Izogibaj se vsemu, kaj ti osredotočenost uma moti. To pomeni, da se precej oddaljiš od splošnega načina življenja. Ponočevanje, žuriranje, gledanje tv, glasna glasba, posebej če so jo ustvarili ljudje z motenimi umi, večina stvari na internetu ne pridejo v poštev za človeka, ki se trudi discipnirati svoj um. Dolgočasno, kaj? Za ego zagotovo, on rabi stalno nove dražljaje, za Dušo je pa to nujnost. Posebej pa se je treba izogibati oziroma se znati obraniti pred t.i. mentalno kužnimi ljudmi: odvisniki vseh vrst, primitivci, omejenci, sploh večino "običajnih" ljudi; posebej nevarni so politiki in duhovniki vseh vrst. Z njimi ni nič narobe, samo dokler ne znaš svoje duše zaščititi pred vplivom njihovih bolnih egov, se ti bo tvoj ego samo razraščal, ne pa manjšal, oziroma ga ne boš imel pod kontrolo.
- vse, ampak čisto vse, je namenjeno dobremu in mu služi. V lepih stvareh ni težko tega videti, zelo se je pa treba potruditi, da ugotoviš, kakšen Višji smisel tiči za recimo dogajanjem v Afriki, kjer osemletni otroci koljejo, sekajo, posiljujejo in jedo druge ljudi.
- svet je ustvarjen preprosto: če se s tem ne strinjaš, pomeni, da si kompliciran ti, beri ego.
- tvoja reakcija v odnosih s soljudmi naj bo vedno sočutje. Še prej se pa moraš naučiti sočutje razlikovati od usmiljenja oziroma pomilovanja, ki pa dejansko ni pozitivna naravnanost, pač pa perverznost.

Tvoje Bitje.

Jakob_Ostrjan wrote on 18.11.2003 at 12:38:39:

Moje bitje. kdo pa je ta, ki ima to "Moje Bitje"?

no, ne glede na to. cemu pa sluzijo, oz. kaksen je namen mojega ega, uma, moje duse, Mojega Bitja itd.? a so oni moji "prijatelji" al "sovrazniki" al so oboje, al nic od tega, al je to odvisno od uporabe?

Bardo_Thodol wrote on 18.11.2003 at 12:47:10:

Zavest, da si, nujno prepostavlja samoreflesijo. Tud če  se samoreflektiraš kot tramvaj, to ne spremeni dejstva, da si, ne glede na to, za kar se pač imaš. Sposobnost samorefleksije nas dela za zavestna bitja in le na tej spsobnosti smoreflsije je mogoče bazirat našo ekistenco.  

Popolno poistovetenje  z objektom svoje refleksije pomen v bistvu izgubo samoreflesije in s tem izgubo lastne  eksitence, zato se poistovetnje ob polni ogranitvi samorereflesije in s tem zavedanju lastne ekistence  zgodi lahko le s popolno samorealizacijo sebe  kot človeka in ne kot npr.  tramvaja.  

Quote:

Ja, seveda se zavedam, da sem.
Zadovoljen z odgovorom?

Quote:

Zavedam se, da so naše zaznave in spoznanja le približki, skratka pristajam na neizbežno "nepopolnost", kar mi pa seveda ne preprečuje, da v tem virtualno ustvarjenem svetu (matrixa, uma) ne bi mogel polno uživati.

Opažam pa tudi, da so tisti, ki "približkov" ne sprejemajo za svoje,  nezadovoljni, nesrečni ljudje, nezadovljni sami s sabo in z vsem okoli njih, ker se svojih frustracij nikakor ne morejo znebiti.
Ker torej to sploh ni tisto pravo, je po njihovem prepričanju potrebno težiti k nekim idealom, ki jih sicer še niso dosegli  in jih na tak način tudi ni mogoče doseči, saj je bivanje v stalnem  faznem zamiku s sedanjostjo, v nekem nerealem času nekje v prihodnosti, ki naj bi šele prišla, ob vrnitvi v edino realno sedanjost podobna trdemu pristanku.

Quote:

Dejstvo, da si lahko vsaj v eno prepričan, je velika stvar, veliko večja, kot si lahko predstavljaš.

S tem v zvezi  naj omenim en odlomek iz Mojzesove knjige (ki so ga vključili tudi v krščansko sveto pismo stare zaveze) in ki mi je posebno všeč.

Ko je Mojzes govoril z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in ga je vprašal, kdo si, mu je ta odgovoril zelo preprosto, a globoko: "Sem, ki sem"

Nič več! Samo to.
Na vprašanje, kdo si, ni začel naštevati, kaj vse bi lahko bil, od gorečega grma in oblaka do vsemogočnega Boga .. ali kaj vse zna narediti.

Bardo_Thodol wrote on 18.11.2003 at 14:22:29:

ok, ce si zaenkrat lahko zadovoljen le s tem.

v bistvu je to spoznanje/prepricanje sele podlaga miru na kateri se kasneje lahko gradi ekstazo s pravilnim delovanjem.

Quote:

Hehe,  LE s tem ...

Tisto, kar imenuješ "ekstaza s pravilnim delovanjem", je pa po moje LE "malo bolj hiter ringlšpil v matrici".
Saj ne rečem, da ne bi moglo bit tudi to zabavno ...  8)