Quote:



Prototip take nove  skupnosti je  globalna skupnost. Globalna skupnost ne nastaja iz skupnega interesa, nasprotno, clo v bistvu v nikogršnjem interesu ( perverzno bi blo interes transnacionalk, ki ga uturavajo lokanim skupnostim kot njihovga pri izkorišanju naravnih in človeških virov ter  potrošnji, razglašat za skupni interes ). Skupnost nastaja samo zarad tega, ker se nobena skupnost  od druge ne more več izolirat, ni naravnih in tehničnig ovir, ki bi pogojevale ločenost. V bistvu je situacija zlo podobna predzgodovinski, ko ni bilo stika med  kulturami  in se je posamezna skupnost imela za edino na svetu, tko da je ni povezaoval skupen interes nasprot interesu drugih kultur ampak dejstvo, da so bli sami in edini.

Bo  zlo zanimiv spremljat, a mamo kakšen praspomin na tako stanje in bomo šli v eno arahično regresijo al pa bomo naredl eno  emergenco, se prav da bomo v arahični izkušnji sicer ugnezdli, ampak z  eno novo kvaliteto.

Zakaj ob prelomu tisočletja tolikšen že kar nekritičen interes za svete spise, šamanizem, starodavna  duhovna zananja, duševne tehnike in filozofske resnice, ki se tičejo hkrat posameznika in njegovga položaja v skupnsti?   Po moje zato, ker je smo enkrat tako obdobje sicer posamičnih globalnih  skupnosti  že imel in ker je praspomin v spisih prvih pisnih kultur nanje sorazmerno dobro ohranjen.    

 
Quote:


Tale forum je po moje ena simulacija take globalne neinteresne skupnosti. Glejmo pa se učmo.  

Naj tle bardota dopolnem, da v obdobju križarskih vojn, trgovskih osvajanj in ropanj ter v obdodobju kolonialzma 19. in imperializma 20. stoletja kljub sorazmerni odprtosti in mešanju kultur še ni prišlo do oblikovanja globalizacijsek zavesti. Šlo je za odnos  podrejanje/zavojevanje,  posnemanje/asimilacijo in ne za sprejemanje drugačnosti take kot je, ker bodisi zavojevalec bodisi zavojevani nista reflektirala lastne kulture kot dragčne, tem več so kot drugačno smatrali samo tujčevo, ki jo je treba bodisi 'civilizirat' bodisi se vanjo asimilirat. Tretja pot ni bla možna, zdaj pa postaja edina alternativa, če ne bomo res zabredl v en uničujoč 'ineteresni' medcivilizacijski konflikt.    

Quote:


To ni interes skupnosti, ki bi bil oblikovan po načelu podobnosti. Za zaprte arhaične skupnosti, npr. indijansko pleme o katerem je blo tle že govora, 'ekološki' oz. 'trajnostni' odnos do okolja  ni bil nek intres, ki bi jih delal kot skupnost na osnovi podobnosti.  Vzdržeavnje naravne pestrosti, ki se je ni smel narušit z neko forsirano monokluturo, ker bi to ogrozilo njihovo skupnost, se je pokazal kot njihov skupen interes šele s prihodom belcev, ki so jim pobil čredo bizonov al pa so  jih odrezal od virov vode in hrane.  Dons je celostno gledane na planet postalo zavesten proces, ki zgleda kot  interes skupnosti, ki pa v bistvu ni, saj teoretično ni nikogor, prot katermu bi bil moral bit naperjen. Kot tak izgubi svojo motivacijsko funkcijo, ki ga skupnosti daje podobnosti interesov.

Quote:




Skupnost se vedno artikulira   šele v odnosu do druge skupnosti. Značilnosti  skupnosti je mogoče določat samo primerjalno.

Quote:

Če bomo čakali, kdaj si bomo vsi realizirali svojo "večno identiteto", bo najbrž za vse skupaj prepozno. Procesi v eni pravilni smeri za znosnejše globalno sobivanje se morajo dogajati zdaj. Pravilna smer niso takoimenovane "večne resnice za vse", ampak si je treba za začetek zastaviti bolj skromne, vendar realnejše in lažje uresničljive cilje. Za dober začetek bi lahko posvetili več pozornosti težnji po večji strpnosti in upoštevanju ter spoštovanju drugačnosti.

Quote:

V čem lahko taka oseba inspirira milijone ljudi? Kakšne izkušnje na to temo?


Vseeno mislim, da je lažje prakticirat  strpnost do drugačnih, kot se it "večno realizacijo". Temu v prid govori tudi dejstvo, da je med nami najbrž bistveno več strpnih, kot realiziranih.
Ne morem si pa predstavljati ene realizirane osebe, ki ni prej postala strpna.


Izkušnje so take, da kdor sam pri sebi premore neko mero strpnosti do drugih, bo vsaj enake strpnosti deležen tudi od drugih, in obratno, kdor je izrazito nestrpen, lahko pričakuje, da bo občutil enako dozo nestrpnosti tudi s strani drugih.

Mi je enkrat, ko sem bil tak...čisto zelen, rekel Konfuzij, moj prijatelj:

dihaj, bk, dihaj

Me je vmes...med vdihom in izdihom...prešinilo nekaj o globalni skupnosti in njenem skupinskem interesu. Se mi je zdelo preveč samoumevno....sem se raje posvetil dihanju.

Quote:



in tako kot je klobasa brez špeha samo hrenovka

sladkoba je čutno zaznavna lastnost sladkorja

po tvoje je torej realizacija (resnica) čutno zaznavna lastnost strpnosti
ali je strpnost čutno zaznavna lastnost realizacije (resnice)

po moje je to še eden izmed zelo slabih kulinarično-avtomehaničnih primerov

strpnost je vedno strpnost do nečesa - strpnost je odnos do. . .

medtem, ko je realizacija uresničenje (sploh ne resnica sama), vedno realizacija-uresničenje nečesa (lahko bi rekel tudi spoznanje nečesa)

in obe sta odvisni oziroma povezani samo tedaj, ko realizacija postane realizacija strpnosti.


uživaj!