Mene moti predvsem to, da so nekateri krščanski cerkveni dostojanstveniki razlagali, no vsaj še niti ne tako dolgo časa nazaj, da za ateista ni zveličanja, ker ni krščen. Tako početje je zame pristransko in zamegljeno s kančkom zavisti, hudumušnosti in netolerance do drugih drugačemislečih, ko na sebe gledaš superiorno (zvišeno), samo zato, ker pripadaš določeni religiji, iz tega izhaja napuh, ki je povod za različne verske vojne. Boga ni mogoče 100% spoznati, kajti potem bi se sami dvignili nad njega in ga ne bi potrebovali več, ker bi sami postali Bog. Po mojem osebnem mišljenju ateist sploh ne eksistira, kajti vsakdo v nekaj verjame, če ne v Boga, pa morda v svojega bližnjega, v svojo ženo/moža, otroke, naravo, delo.... Vse pa je ustvarjeno od Boga, torej, če verjameš v bližnjega ali naravo, avtomatično verjameš tudi v Boga.

Naslednja stvar pa je, da ne bomo sojeni po barvi kože, veroizpovedi (krščanstvo, budizem,...), etični pripadnosti, ampak po svojih dejanjih. Verjamem tudi, če je Jezus obstajal, z njegovih parabol razberemo, da je njegova odrešitev globalnega - vsečloveškega pomena, ne odrešuje samo površno, ne izkjučuje nikogar, ne favorizira nikogar, ker smo vsi enaki pred Bogom, in ni vezan na neke ceremonialne in iniciacijske obrede (krst, obhajilo, molitev), ki bi pogojevali zveličanje. Vsak bo po svoji veri zveličan! Vse poti (dobri iskreni nameni) pa vodijo v Rim.

Tukaj dejansko stanje na tem področju lepo opisuje star ljudski rek:

Vsak berač svojo malho hvali.


Temu fenomenu se lepo reče vera (taka kot je ne pa neka transcendetalna), ko v nekaj verjameš, so ostale možnosti, ki s tvojo opcijo niso usklajene, popolnoma nične - tiste, ki pa tvojo opcijo zanikajo so pa sploh izven. Zato je pri nas takšna Cerkvena gonja proti ateistom: ker oni že v jedru zanikajo boga - ateisti za razliko od ostalih vernikov spoloh niso material katerega bi lahko spreobračali, pač pa z močjo svojih dokazov in argumentov spreobračajo vernike, ki so se naveličali slepil svojega klera.

No ja v bistvu je situacija pri verah podobna kot pri borilnih veščinah: če bi obstajala samo eno edino prava, bi vase potegnila tudi vse ostale: ker pa temu ni tako, je potrebno vsaj čim več vzdigovanja prahu in produciranja megle, predvsem pa kazanja na napake nenaših.


lp

exorcist wrote on 11.11.2003 at 09:39:37:




ne ne


vse poti vodijo v grmovje ali pa skozi grmovje


in


z dobrimi nameni je tlakovana pot v pekel




uživaj!

t wrote on 11.11.2003 at 09:55:41:


Zanikanje Boga je tudi vera, ki ne priznava Boga. Satanizem je vera, ki negira Boga, prava vera je tista, ki priznava Boga, nevera je vera, ki ne priznava Boga. Sliši se kontradiktorno, ampak ateizem je vera, ki temelji na neveri. Nevrjeti v Boga, pomeni verjeti v nekaj.

Če pustim filozofiranje pri miru, mene že en lep čas zanima, kam gredo duše nekrščenih otročičkov po krščanski doktrini, najsi bo da umrejo takoj po rojstvu, ali pa da se pač ne rodijo v krščanski družini. Ali pa še bolj radikalno, duše splavljenih otrok, ker baje se kar 10-15 % nosečnosti konča s spontanim splavom. Te duše so bile "v grehu spočete", postavljene so bile na zemljo, in niso imele niti najmanjše priložnosti karkoli na zemlji storiti, ne dobrega ne slabega. Ali gredo v pekel?

Valentinaa wrote on 11.11.2003 at 11:56:04:


Jezus je rekel, da naj bomo kakor otroci, da pojdemo v Božje kraljestvo. Namreč otrok je preprost in ne pozna hudobije....

lola wrote on 12.11.2003 at 09:46:10:


To je zgolj teoretizirianje, s katerim se globoko strinjam.

Lahko malo zmanevriram, ampak samo malo.

Lahko si v srcu dober in dobro misliš in si tiho kot rit in ne storiš nič.

Dejanja štejejo vzajemno s srcem.

Sojeni sploh ne bomo, ker se vsak trenutek določiš. Tko, da gledat za naprej, tud omogoča špekulacijo.

Bodi tukaj zdej, kar se da srčen in delujoč in te-nay nič ne skrbi....