Quote:


Nism bral druzga razen DaBi-ja, tole zgoraj.

Ja men se tud včasih zdi, da še do blata nism prlezu,,, sam beton pred menoj, za mano, okrog mene.....

Quote:



to je njihov amway


vsakemu svoje


enim najboljše merce, drugim najboljšo zobno pasto



uživajte!

a_hero wrote on 26.03.2004 at 17:34:46:


To, da ni vse za vsakogar, še ne pomen, da je neligitimno. Tam, kjer uspeva, nima tega noben pravice spreminjat al pa ukinjat, pa naj gre za religijo,  vrednostni sistem al pa politično ekonomsko ureditev. Vojn ne povzroča nobena duhovna tradicija sama po seb,  amapk njena nezmožnost, da bi skoz njene simbole, obrede in vrednote posameznik našu odgovore na nehotne spremembe, ki ji s svojim delovanjem vsak sam vnaša v t.i. objektivno realnost. Vsaka tradicija, ki  vrednote fiksira na trenutno realnost in jo  s tem skuša konzervirat,  je vir enake potencinalne nestabilnisti kot liberlani pragamtizem, ki v relativninost   vrednot  fikisira  kot edino konstanto.    

Glavni vzrok svetovne nestabilnosti je nesposobnost  skupnosti, da bi  odprto komunicirale z ostalim svetom ne da se hkrat počutle ogrožene v svoji  duhovni tradiciji, ki  posmeznika povezuje  tako  samega s sabo kot s svojo svojo primarno skupnotsjo. Zahodni fanatizem/fundamentalizem  je proizvod  nesposposbnosti zahodne/krščanske tradicije zagotovit duševni mir posamezniku, ker mu je kapitalizem naložil preveliko breme osebne odgovornosti in ga s tem odtujil  od skupnosti oz. od boga kot poosebitve enosti s sabo in drugimi.  Vzhodni fanatizmi/fundamentalizmi  pa  so posledica ogrožnosti posameznika, ki ga tradicionalna skupnost  ne nauči  osebne odgovornosti, kljub temu, da tradicija  posamezniku ne  tud more več zagotovit duhovne ali socialne varnosti, pa  če se ji želi še tako totalno prepustit. Obe tradiciji skušata  lastno  duhovno impotenco naprtit  ogroženost druga od druge in umetno ustvarjat konflikt civilizacij, za katerga ne bi blo prav nobene potrebe, če bi vsaka res zadovoljevala svoje duhovno  poslanstvo in se zato brez bojazni in ogrožneosti odpirali druga drugi.


Quote:


Ta izum po moje ni nč posebnega. Pri njem ne gre za potrpežljivost in apleiranje na strpnost ali pozitivnost al pa odrekanje pa clo požrtvovalnost ali  žrtvovanje ampak po moje za zelo resno in trdo delo na tem, da vsak zase izlušči najvrednješe od vseh duhovnih tradicij in  dejansko zaživi en poln lajf v kakršnikoli obliki skupnosti  kjerkoli na svetu. Največji purfel  za svetovno katstrofo je nezadovljen, trpeč in za drugega totalno neobčutljiv  posameznik, ki se v obupu oprime čist  vsake ideje, ki vzrok za  njegovo nezadovoljstvo skanlaizira na drugega.

Men se zdi, da tradicija negira svojo vrednost tukaj in zdaj, če ni sposobna presegat  svojga utemeljevanja  na  avtoritetah in vsiljevanju.  Zanimivo,  da židom  svojo  bogato  tradicijo in znanja najslabše uspe  sprovajat v praksi v lastni državi, ki naj bi bla  utemeljena na židosvki tradiciji.  Tud muslimane   lastna tradicija najbolj tepe tam, kjer  majo verske avtoritete v  rokah posvetno oblast. V krščanskem svetu skor ni  več skupnosti, kjer bi kler imel imel odločilno v vlogo v posvetnem življenju, kar me le še dodatno naplejuje k ugotovitvi, da  tradicija lahko opravlja svojo vlogo le  v skupnostih oz. na posameznikih, kjer se jo folk oprijemlje kot  prostovljno  izbiro. Deluje le,  če je sprejeta z zaupanjem, ki pa se ga ne da niti navadit niti privzgojit, zato je tud tolk navzven zlo tradicionalno/konzervativnih  ljudi, ki pojma nimajo, da bi si prav iz  bogate zakladnice  tradicije lahko zares in zlo dost  pomagal v vsakdanjem življenju. In  obratno, zmerom več je čistih pragmatikov, ki v tradiciijo vidjo le  tisto,  kar je v njej prav najmanj vredno, to je avtoriteto,  in se ji zato na daleč izognejo.