a_hero wrote on 26.03.2004 at 17:34:46:Titud,
Ja, pravijo, da se clovestvo iz trpljenja najvec nauci. A je zato vojna , iz tega stalisca odlicen in zelo strog profesor, legitimna opcija?
Verjetno odvisno od tega, na kateri strani se znajdes.
Edina stvar v kateri so si vse tradicije, ucenja in kaj jest
vem kaksne duhovne variante edine je, da se bo na koncu vse koncalo na svojem zacetku. To je pri Bogu.
Iz tega stalisca je v duhovnosti vse legitimno. Edini problem je, da se pri tem pozablja, da niso za vse ljudi iste stvari enako dobro. To potem povzroca trpljenje. In ze smo pri vojni.
To, da ni vse za vsakogar, še ne pomen, da je neligitimno. Tam, kjer uspeva, nima tega noben pravice spreminjat al pa ukinjat, pa naj gre za religijo, vrednostni sistem al pa politično ekonomsko ureditev. Vojn ne povzroča nobena duhovna tradicija sama po seb, amapk njena nezmožnost, da bi skoz njene simbole, obrede in vrednote posameznik našu odgovore na nehotne spremembe, ki ji s svojim delovanjem vsak sam vnaša v t.i. objektivno realnost. Vsaka tradicija, ki vrednote fiksira na trenutno realnost in jo s tem skuša konzervirat, je vir enake potencinalne nestabilnisti kot liberlani pragamtizem, ki v relativninost vrednot fikisira kot edino konstanto.
Glavni vzrok svetovne nestabilnosti je nesposobnost skupnosti, da bi odprto komunicirale z ostalim svetom ne da se hkrat počutle ogrožene v svoji duhovni tradiciji, ki posmeznika povezuje tako samega s sabo kot s svojo svojo primarno skupnotsjo. Zahodni fanatizem/fundamentalizem je proizvod nesposposbnosti zahodne/krščanske tradicije zagotovit duševni mir posamezniku, ker mu je kapitalizem naložil preveliko breme osebne odgovornosti in ga s tem odtujil od skupnosti oz. od boga kot poosebitve enosti s sabo in drugimi. Vzhodni fanatizmi/fundamentalizmi pa so posledica ogrožnosti posameznika, ki ga tradicionalna skupnost ne nauči osebne odgovornosti, kljub temu, da tradicija posamezniku ne tud more več zagotovit duhovne ali socialne varnosti, pa če se ji želi še tako totalno prepustit. Obe tradiciji skušata lastno duhovno impotenco naprtit ogroženost druga od druge in umetno ustvarjat konflikt civilizacij, za katerga ne bi blo prav nobene potrebe, če bi vsaka res zadovoljevala svoje duhovno poslanstvo in se zato brez bojazni in ogrožneosti odpirali druga drugi.
Quote:Tisti izum, pa vsaj ce mene vprasas, tebi ne bi smel predstavljati prehudega problema. Ce lahko sklepam po splosni strpnosti in potrpezljivosti tvojih postov. Znajo bit te vrline zadostni pogoj.
Jst - general/major
Ta izum po moje ni nč posebnega. Pri njem ne gre za potrpežljivost in apleiranje na strpnost ali pozitivnost al pa odrekanje pa clo požrtvovalnost ali žrtvovanje ampak po moje za zelo resno in trdo delo na tem, da vsak zase izlušči najvrednješe od vseh duhovnih tradicij in dejansko zaživi en poln lajf v kakršnikoli obliki skupnosti kjerkoli na svetu. Največji purfel za svetovno katstrofo je nezadovljen, trpeč in za drugega totalno neobčutljiv posameznik, ki se v obupu oprime čist vsake ideje, ki vzrok za njegovo nezadovoljstvo skanlaizira na drugega.