mind wrote on 06.11.2003 at 16:26:59:

Sorry, sem ta post odkril šele, ko sem svoja prejšnjega že  repalyov.

Nism enaču transcedentalne  blaženosti z nedejavnostjo. Naprotno, dejavnost sem predpostvljal, samu umestu sem jo v čustveno/miselno polje, ki se nč ne razlikuje od mojga delovanja, ki se rezultira  v občutenju  absurdne ekistence. Tud jest sem v svojem absurdu dejaven, peklenkso dejaven.    

mind wrote on 06.11.2003 at 17:48:34:

Najt moramo soglasje okrog tega, da transcedenca kljub trans- ne po men kvalitetno  nekaj boljšega in hirahično nekaj višjega, ker to vodi po mojem v en   ekskluzivizem, ki mu  jest ne prizavam nobene višje veljave od intelektualiziranja nasploh. Vsi smo v polju spekulacije in konc debate okrog tega.

Glede samozavedanja in spoznanja absurdosti eksitence: miselno eksitence drugače kot da je nesmislena ni mogoče dojet, ker če bi bla dojeta kot smiselna, pol ne bi bla zajeta v svoji  celotnosti. Misu ekstince v celot sploh ne more dojet, ker misel lahko procesira samo v polju dulazima: da ali ne, ne pa tud da in ne hkrat.  Tako je misleno eksitstenco mogoče dojet le delno, čustveno v polju dobro/slabo in menatlno v plju resnično/lažno, zasto  se eksitenca kot nedualnost   prezentira samo kot nesmisu. S tem se eksitnce same ne zanika, samo vse čustveno/mentalno delovanje poteka v tem polju brez upanja na odrešitev. Le spoznanje nesmislnosti  prizdevanja po smislu  je neke vrste osvoboditev in odrerešitev, saj omogoča svobodno čustveno/mentalno dejavnost in kar  s samo materialnostjo po moje nobene veze nima oz. ravno tolikišno, kot jo ima delovanje v transcedenci, ki vidi smisu v čaščenju polnosti.      

mind wrote on 06.11.2003 at 17:48:34:

stopitev po moje ni prava beseda za sluzenje Bogu v vecnosti, transcendenci.

stopitev ponavad ljudje razumejo kot zlitje dveh substanc in rezultat tega je le ena nerazlicna substanca. ponavad monisti (mayavadiji, impersonalisti...) na tak nacin razlagajo cilj.

v resnic pa nasa individualnost in individualnost Boga obstajata tudi v trancendenci, onkraj materije. brez dveh razlicnih entitet ne more bit kakrsnekoli ljubezni, tudi vecne ne. res je pa to, da sta Bog in individualna dusa hkrati nerazdruzljiva (eno) kot sta ogenj (substanca) in topolota (potenca) nerazlicna a hkrati razlicna.

drgac pa je boljs lizat/okusat sladkor, kot pa sladkor postati. nekateri bi radi postali Bog, ampak to je v nasprotju z njihovo vecno identiteto. ze misel, oz. upanje da "postanes" Bog je otrocja. Bog je vedno Bog in vedno vseveden, vsemogocen. nikol to ne "postane", ali se tega "zave" ker je nekoc to "pozabil".

Goura Hari bol.

mind wrote on 06.11.2003 at 20:44:27:


Dovoli, mind, da tle  razčistviva pojem  špekulacije. Zame špekulucija nima nobenga slabšalnega prizvoka, je pač eden od načinov sklepanja iz lastnosti enega  sveta (dejanskega ali namišljenega) na lastnosti drugega  sveta.

Kateri so ti svetovi? Obstaja pet sevtov: primarni svet, biološki svet, nezavedni kulturni svetovi, svetovi zavesti in svetovi samozavedanja. Vsi svetovi so materialni ( 8) ), prvi je svet anorganske in drugi organske materije, medtemko pri drugih svetovih materialnost ni tako samoumevna. Če te materialne podlage duševnosti ne bi blo, kako kako bi sicer naša kultura in duševnost lahko vplivala na primarni in  biološki svet? Iz te perspektive je zame npr. zoprestvaljanje možganov in duševnosti zgrešeno. Duševnost men kot 'materialistu' predstavlja le novo, emergentno raven materije.

Gremo iz tega pogleda na svet na odnos do teh svetov. Obstaja več načinov sklepanja iz lastnosti enega (dejanskega ali umišljenega)  na lastnosti drugega sveta. Zgovisnko najstarješi  je animizem, ko pojavaom primarnega sveta pripisujemo lastnosti biološkega/kulturnega sveta. Iz takega pojmovanja  se je razvila večina prvih religij, v katerih bog(vi) z (nad)človeškimi  duhovnimi sposobnostmi  animira(jo)  svet.  Pustmo zdej to pa pejmo na  sodobne načine sklepanja enega sveta na drugega. Ti so spekulacija, specializacija, redukcija in emergenca.

Mind, prepostaviva najprej, da sva oba neke vrste razikovalca, ki želiva najt način, kako uskladit razne  svetove med sabo oz.pritdo resnice. Tud če se raziskovanja lotiš  na način, da jih kot materialne odmisliš/odpraviš, to nardiš s pozicije svoje duševnosti, ki zanika/odpravlja vse ostale svetove razen 'najvijšjega'/transcedentega, iz katerga pri zanikanju/preseganju ostalih izhajaš. Iz takega stališča vsak predmet razikovanja povezuješ z neobsteječim pojavom (o katerem izkustveno  ne veš nč drugega kot to, da je oz. da ma eno občutenjsko podlago) in iščeš v njem (skladno s svojo potrebo  po racionalnem mišljenju)   nedoumljivo resnico, absoluten zakon, absoltno  zadovoljstvo in kar je še takih transcedentnih  presežkov. Oblik takega spekulativnega iskateljstva razumu nedostopne, arhaično pojmovane resnice, v  tud vzačetku novga tisočletja (ob vstopu v vodnarjevo dobo), kolikor hočeš: astrološko povezovanje planetov in usode človeka po vsaj  tritisočletstarih babilosnkih zgledih;sceintološke terapevtsek skupnosti  zardi osvobotive posameznikove  (domnevno) višje duhovnosti; jungova psihoanaliza,ki se naslanja  na t.i.kolektivno nezavedno; transcedentan meditacija kot oblika terpevtske samohipnoze, s katero naj bi doesgli višje razumevanje sebe in življenja sploh; mistični ekologizem, ki pripisuje našemu planetu lastnosti živega bitja itd. Tovrstni raziskovalni pristopi so vsi spekulativni in temeljijo bolj na sekularizaciji/merakntilizaciji religije kot pa na relevantnem iskanju znanja/modrosti v smislu ljubezni do resnice. Tud mene tak raziskovalni pristop 'vleče , se  mi zdi ena  osvežitev vprimerjavi z bolj omejujočimi razsikovalnimi pristopi kot so npr. mehanicistični, biologistični, materialistnični,  organicizacistični,  psiholgistični, kulturicistični in ostalimi. Navezava na religiozno/mistične osnove  daje spelkulativnimeu pristopu eno celostno/holiotsično dimenzijo, ki pa je kljub temu v polju spekulacije in tega se je treba po moje zmerom zavedat. Tud če da je za tak pristop  potrebna inicicija/posvečenje v skrivnosti, zame ostaja še vedno spekulativen pristop in ko tak le edenod možnih pogledov na svet. Taka sposbnost distance  od  orodja, ki se poslužejm pri razkiskovanju resnice, je zame  kot   samozvedujoče bitje  predragocena pridobitu modernega človeka, da bi jo kljub bremenu, ki ga mi nalaga, upal zatajit s  kakršnokoli inciacijo.  Kot za racionalnostjo obdrajeno/obteženo samozavedojoče bitje  se kljub uživanciji, ki mi  jo nudi špekuliranje, ne morm tolk spozabit, da bi  se v pričakovanju trajnega zadovoljstva pustu regresirat na arahično stopnjo zavedanja.  

Quote:


Moram priznat, da bi mi blo bolj prijetno  debatirat, če se  sogovorniki zavedamo skupnega polja  špekulacije. V bistvu nism niti prepričan, če je izven  tega polja sploh mogoče pogovarjat  drgač kot na en izključujoč/pomilovalen  način  eksluzivnih posestnikov resnice do uboge/trpeče/nevedne raje.   ???  

titud, eno ciz osebno vprasanje.

a ti verjames/upas, da si lahko srecen, zadovoljen in dokoncno izpolnjen brezpogojno tj. kjerkoli in kadarkoli?

titud wrote on 07.11.2003 at 09:36:17:

ok. zakaj pa pol v vsakdanjem zivljenju delujes lih kontra temu kar si tukile napisu?

tehnika=delovanje
vera=zaupanje v doloceno delovanje in rezultat, ki ga daje 

ce je hrana, ki jo jes preslana (ali glede na tvoj okus slaba), se ob tem ne zasekiras? ko orgazem mine, se ne zasekiras? ce te kdo napade z nozem, se ne ustrasis?

(ce se zasekiras, ustrasis, to pomen, da "verjames" v neko boljse, prijetnejse, varnejse/mirnejse stanje).

ti je res vse eno, vseeno (in isto) tudi v praksi?

Quote:

in ob tem stalno zvis v negotovosti (vznemirjenju, torej nezadovoljstvu). zakaj? ker se ne mors ciz 100% odlocit kaj bi naredu v zvezi s tem.

1. po eni strani hoces bit zadovoljen, srecen itd. (torej tudi verjames v to) in hoces neki v zvezi s tem narest, en trud vlozit.

2. po drugi strani pa mislis, da je ta zelja po sreci le neka igra uma, ki te ob doseganju srece lih ovira.

kako bos to dvoje zdej sharmoniziru? ker oboje pa se ti ocitno plete po glav. jz verjamem, da ti ze dolg casa poskusas to dvoje sharmonizirat, pa me zanima kolk uspesen si bil do zdej ze pr tem izkljucno s svojim trudom?

Goura Hari bol.

titud, torej je Jezus špekuliral ko je govoril, da "smo vsi otroci živega Očeta " ?


eksluzivisti so za mene znanstveniki in biologi, ki razlagajo "svet" z svojimi nepopolnimi in omejenimi inštrumenti in potem to svojo resnico vsiljujejo na zelo eleganten način preko družbe,kulture in šole v naš um od samega rojstva napej

ekskluzivist si potemtakem pomoje tudi ti, ki ne priznavaš drugačne resnice od tvoje (sam svoj izvor) in ki si jo našpekuliral s pomočjo svojih nepopolnih instrumentov zaznave oz. prevzel od drugih nepopolnih "znanstevnikov", le da je tvoja resnica pač nekoliko "trpeča" in ne obljublja večnega zadovoljstva in miru