
Guinessova knjiga se mi ne zdi toliko pomembna, pomembnejša je knjiga srca, v kateri so zapisana naša dejanja, lepo pa je, da sta s fantom razmišljala o dobrodelnosti. Če bi vsi vsaj malo več tako mislili, bi bilo pri nas za nekatere ljudi dosti lepše življenje kot je, dosti lepše bi bilo tudi za tiste, ki dajejo.
Tudi v društvu Sonce podpiramo dobrodelnost, katere motor je Edi. Vsaka ideja, ki je uresničljiva in se jo da speljati je dobrodošla.
Sam sem enkrat sodeloval v brigadi rdečega križa v suhi krajini, kjer smo obiskovali revne ljudi in jim ponudili kako pomoč RK, kakršno smo jim pač lahko. Nisem si mislil, da pri nas ljudje lahko živijo v takem pomanjkanju in bedi, celo brez elektrike in vode.
Kako so se nas ti ljudje razveselili, že samo zato, ker smo prišli k njim in hoteli z nami podeliti vse kar imajo.
Res reveži hočejo deliti pa nimajo razen ljubezni in svoje prijaznosti kaj deliti, bogati pa se ves čas bojijo, da jim bo kdo vzel, to kar so si pridobili.
Male ideje lahko pripeljejo do velikih uresničitev, če si ljudje pustimo notranje sprostiti in kaj narediti za sočloveka v stiski.