UH VIDA    8)
vida wrote on 19.09.2003 at 08:26:15:

Valentinaa wrote on 19.09.2003 at 11:05:38:


"Mis je beseda. Beseda ne je sira. Torej mis ne je sira."

2.
Mićo Mrkaić, Fakulteta za organizacijske vede Kranj in
Sašo Polanec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Sodeč po anketah, bo nedeljski referendum o odpiralnem času trgovin uspel. Na prvi pogled je takšen izid presenečenje - le zakaj bi se bila večina volivcev pripravljena odpovedati možnosti, da veselo zapravlja ob nedeljah? Po podatkih Mercatorja ob nedeljah v njegovih trgovinah v povprečju opravimo kar 250 tisoč nakupov. Ker pa ima Mercator približno 40-odstotni tržni delež, torej v vseh trgovinah skupaj opravimo kar 625 tisoč nedeljskih nakupov. Hkrati se po izidih ankete Dela Stik kar 65 odstotkov ljudi izreka za zaprtje trgovin, kar je v očitnem protislovju s številom nakupov, saj je množica volilnih upravičencev, ki vsaj občasno nakupujejo ob nedeljah, zlahka večja od milijona, kar bi pomenilo gladko zavrnitev pobude. Sklepava lahko, da so za nedeljsko zapiranje trgovin tudi tisti, ki zdaj veselo nakupujejo.

Da so za zapiranje trgovin tisti, ki ob nedeljah ne nakupujejo, v Sloveniji ne preseneča. Na predlanskem referendumu so pokroviteljski volivci, čeprav jih sreča ali nesreča samskih žensk in njihovih možnih otrok prav nič ne zadeva, samskim ženskam kar s tričetrtinsko večino odrekli pravico do umetnega oplojevanja. Dušebrižniško omejevanje svobode drugim ni v Sloveniji nič novega, moralisti se ga lotevajo s podobnim zagonom kot njihovi ameriški kolegi, ki so pred stotimi leti razbijali "pregrešne" klavirje v barih, kjer so pianisti igrali ragtime. Presenečajo pa tisti, ki med vsemi možnostmi za nedeljsko razvedrilo in preživljanje prostega časa izbirajo trgovine, vendar bodo na referendumu glasovali proti. Kdo ve, morda gre za ljudi, ki ne znajo ravnati z denarjem in v referendumu iščejo pot do tega, da bodo uravnotežili svoje družinske proračune.

Kakorkoli že, govorjenje o tem, da so nakupovalni centri brlogi porabništva, kjer razpadajo družinske vrednote, je eden izmed vrhuncev cenene komsomolske demagogije, ki zadnje leto vse bolj odkrito razjeda Slovenijo. Psiholog Vid Pečjak je nazorno pojasnil, da lahko sodobni trgovski centri opravljajo vlogo tradicionalnih tržnic, kjer se ljudje srečujejo, družijo in preživijo neprimerno bolj kakovosten družinski dan, kot bi ga preživeli med kolektivnim buljenjem v televizijski zaslon. (Še čudno, da se še nihče od borcev za družinske vrednote ni domislil referenduma o prepovedi televizije.) Odprte trgovine so torej koristne za vzdrževanje trdnih družinskih vrednot nedeljskih kupcev, zato bi se morali borci za tradicionalne vrednote zavzemati za nedeljsko nakupovanje, ne pa da ga preprečujejo. Zato zaščita družinskih vrednot kupcev, ki se pogosto navaja kot argument pobudnikov referenduma, ni pravi razlog za nedeljsko zaprtje trgovin.

Poleg zgoraj naštetih argumentov proti referendumski pobudi pa proti njej govori tudi to, da bo "uspeh" referenduma precej zmanjšal možnost zaposlovanja za tiste prodajalce, ki jih bolj zanima z nedeljskim delom povezan zaslužek kot sindikalna ideologija. Zaprtje trgovin za en dan v tednu nujno pomeni, da se zmanjša povpraševanje po delu in posledično ob racionalni reorganizaciji dela tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Idealistični pogledi sindikalnih voditeljev o iskanju notranjih rezerv za ohranjanje nespremenjenega števila brezposelnih se ne razlikujejo dosti od izsiljevanja višjih plač, ki nujno požene manj produktivne delavce na cesto. Če bi promet v trgovinah kljub temu, da so te ob nedeljah večinoma zaprte, ostal nespremenjen, kot verjamejo sindikati, bi se trgovinam ali povečal dobiček ali pa bi te z usklajenim delovanjem zaradi cenovne konkurence lahko znižale cene in tako porabnikom nadomestile izgubljeno možnost.

Predpostavka, da se promet ne bo spremenil, je verjetno preveč optimistična. Zelo verjetno je, da bi se zaradi zmanjšane možnosti nakupovanja porabniki odločili za manjši obseg nakupov. Ker se nakupovanje in prosti čas dopolnjujeta - bolj uživamo v nakupovanju ob prostem času -, se lahko odločimo za več dela med tednom za to, da bi si lahko privoščili več nakupovanja ob nedeljah. To pa poveča obseg celotne gospodarske aktivnosti. Ni treba posebej poudarjati, da bodo zaradi "uspeha" referendumske pobude izgubile predvsem majhne trgovine, ki včasih dosegajo kar trikratnik povprečnega tedenskega prometa ob nedeljah. Veliko bodo izgubile tudi trgovine v turističnih krajih, saj bo zelo verjeten "uspeh" referenduma izsilil celo zaprtje trgovin s spominki, okrnil našo turistično ponudbo in deloval kot neprijetna negativna eksternalija na naše turistične kraje. Zgornji argumenti kažejo, da bo dodatno zmanjšanje obsega gospodarske aktivnosti pripeljalo do dodatnih odpuščanj delavcev v trgovini, kar kaže, da je pri vsej zadevi skrb za blaginjo teh delavcev slab izgovor za referendumsko pobudo.

Namesto političnega odločanja o vprašanju, ki resda zadeva nas vse, predlagava tržno odločanje o referendumskem vprašanju. Informacij za nepristransko politično odločanje ne bo nikoli dovolj, na srečo pa lahko družbeno optimalno odločitev o obratovanju ali zaprtju trgovin v medsebojni interakciji sprejmejo zaposleni v trgovini, delodajalci in seveda kupci ob uporabi spodaj opisanega mehanizma. Delodajalci naj se z delavci, tako priložnostnimi (na primer študenti) kot redno zaposlenimi, za nedeljsko delo pogajajo individualno, brez vmešavanja sindikatov, in jim ponudijo plačo, ki je dovolj visoka, da bodo ob nedeljah zapolnili potrebna delovna mesta. Tako bodo ob nedeljah delali tisti delavci, ki imajo od tega največjo korist. Če bo cena dela, ki jo bodo dosegli s takimi pogajanji, tako visoka, da nedeljsko nakupovanje ob nespremenjenih drobnoprodajnih cenah ne bo ekonomsko upravičeno, bodo trgovci trgovine zaprli kar sami, povečali produktivnost ali pa podražili nedeljsko nakupovanje in upali, da odziv kupcev ne bo "preveč" negativen. Drugače kot referendum opisani mehanizem dopušča posameznikom, da se svobodno, brez paternalistične prisile, odločijo, kako bodo preživljali svoj nedeljski čas. Za odločanje o nedeljskem delu ne potrebujemo kolektivizma, ampak dobro delujoč trg delovne sile.

A ni Crnković ta, ki raje piše kot misli  ???

Zdaj pa počakmo, al bo Jankovič res uresničil svoje grožnje.

To delajo samo v državah kjer je prehrambeni trg napolnjen z monopolisti.
Le ti imajo roko tako nad referendumom kot nad malim narodom, medtem ko male zasebne trgovine so že poglodali.  
So pa ti monopolisti dražji tudi za potrošnike same, saj več kot toliko uvoznikov, ki imajo cenovno bolj prilagodljivo blago  ne more prodajati v njihovih trgovinah popolnoma nič. In delovna nedelja bo temu razkoraku le še pripomogla.

Pa še enkrat si preberite zgoraj od Mičota Mrkaiča.  Fant je mojih let, pameten še iz otroštva, sicer nekoč prvak v plavanju,  fizik, matematik, gospodarski svetovalec, skratka njegova beseda velja veliko.

Andres