Quote:

Res rabiš zdravnika,vendar mora biti tvoj cilj ostati zdrav.Pa tudi zdravniki niso vsi enaki...

natural wrote on 26.09.2003 at 14:58:06:

ja, cilj mora bit zdrav, in zdravnik more bit zmozen te pripeljat do tega cilja (pomeni, da mora biti tudi on ze tam).

mas relativne zdravnike, in imas absolutne zdravnike... eni zdravjo ene bolezni, drugi druge.

in v koncni vsi potrebujemo absolutnega zdravnika. brez njega ne gre. in tudi pol ko ozdravis, se ta isti "zdravnik" transformira v "svetovalca" kako preventivno ostati zdrav. in tudi ta "svetovalec" se kasneje tranformira v "najboljsega in vecnega prijatelja".

Bardo_Thodol wrote on 26.09.2003 at 15:06:12:


Trpljenja ne moreš nč lažje presežt, če v njem iščeš kakšen smisu. Pol se zmeraj znova zadajaš  kakšne muke, tko kot to deljo  cerkve pa farmacija, ki v tem zase zihr vidi smisu  - zase.    Trpljenje nima nobenga smisla in noben še tko bleščeč um ga niti za milimeter ni zmanjšal. Kolkr smo si fizićnega  trpljenja z npr. z experimntalnimi znanostmi zmanjšal, smo si ga z enojno al pa dvojno mero skoz  nelagodje, ki smo si ga ustvarl s kulturo, nazaj kasiral. Nč  nas ne more za vekov veke boj odrešit trpjnja kot ene par vodikovih bomb.

Na trpljnje je treba gledat skoz sizifovski nesmisu pa valit svoj kamen uporno tukaj pa zdej pa naprej v večnost, ne pa sanjat o tem, kako bomokdaj  za kakšnen  grm krivino potegln...

ok bom podala  en svoj skromn mnene...
nism marala nikol vprašanj na temo:kaj te osrečuje, kaj si želiš v življenju, zakaj si sploh tu ipd. zato ker včas nism vedla kaj bi sploh rada (no sej zdej tut ne kej preveč ,ampk mal bol pa že 8)

se strinjam, da je smisel zivljenja zivljenje samo Samo pomoje je bl smisel življenja KVALITETNO življenje-kaj je komu kvalitetno življenje ??? bo že vsak pri seb vedu.. Men je kvalitetno življenje polno ljubezni, sočutja, pravih prijateljev, rožic, sonca, sreče...
kar se tiče tistga bit nesrecn-je pač del tega bit srečn... sej če ne bi vedu, kako je bit nesrečen, ne bi sploh vedu, da si srečn in a ne bi bla skoda, da bi tak občutek sreče kot ga zdej poznaš, zato ker ne poznaš nesreče, ne poznal (man ga jz znam zakomplicirat )ne bi vedu kaj je sreča in kaj bi biu pol smisel življenja, če ne bi poznal tega super občutka? Pol bi šele bla težka najdt smisel življenja 8)

LP sparks 8)

The Purpose of Life

Our first and foremost commitment is to do service in the world.
If there is fear in your life, it is because of a lack of commitment.
If there is confusion in your life, it is because of lack of commitment.

The very thought, 'I am here in this world to do service',
dissolves the "I" and when the "I" dissolves, worries dissolve.
Sevice is not something you do out of convenience or for pleasure.
The ultimate purpose of life is to be of service.

An uncommitted mind is miserable.
A committed mind may experience rough weather but will reap the fruits of its toil.

When you make service your sole purpose in life,
it eliminates fear and brings focus and purposefulness in your mind,
action and long term joy - and maybe short term problems!

Sri Sri Ravi Shankar


Mi daje mislit; mrbit bo še komu.

ARS

zame je smisel življenja to, da spoznaš sebe, odkriješ svojo pot in uresničiš to kar je tvoja naloga.

ps: v določenem obdobju in kraju imaš različne naloge, ki različno dolgo trajajo, problem je to vedt in se tega držat.

drugo kar je tud problem je to ,da je potrebno ,da obstaja v tem prehajanju in bivanju neka človečnost, da je to kar si delal imelo nek smisel in da to kar boš delal dobiva nek smisel.

recimo, nekako tako, da je tvoje delovanje tebi zadostno in v veselje in drugim dobrodošlo, takrat lahko spustiš, kar je bilo dolgo za spustit in greš naprej po poti za katero veš, da bo spet imela nek smisel ne glede na vzpone in padce, saj ravno skozi te postajaš zrelejši in dosegaš velike zmage, ki pa jih ne izbojuješ z državami ali ljudmi pač pa v svojem srcu.

Quote:


Valjada da mamo en jaz z eno nalogo, ampak ker ta jaz  raste in se razvija, se nam ta v vsaki novi fazi  kaže kot nov in kot  da je bil un prejšnji ne samo drugačen ampak tud drugi. Problem je v tem, da v določenem življensjkem obdobju prevladuje drugačen vidik jaza oz. ga procesiramo na različne načine, ki majo tud vsak svoje  centre: nagonsko/instinktivni,  čustevni, mentalni, in intuitivni. Načeloma lahko vse življnejske dejavnosti procesiraš s katermukoli, ampak če z napačnamu, boš rabu neskončno več časa da bi nekaj ozavestu. Tko da mojstrovina osebnega razvoja je v  uprabi pravega centra na pravem mestu ob pravem času, da ne zapackaš intelektualno nečesa, kar lahko intuitivno dojameš v hipu in jasno, da  ne iščeš  intitivne inspiracije  za kar bi rabu zgolj minimalen intelektualen napor, da se ne pustiš vodit  posmeznim nagonskim imulzom, če te globalna čustvena scena ustreza in da se magari pustiš vodit nagonu, ko za čustveno/intuitivno/intelektualno nimaš časa ali moči.  

Tko da smisu je je iemt en jaz in se tega jaza zavedat, ampak nad  tem jazom nima nobenga  direktnega in tranega pooblastina  noben od teh štirih centrov, ki ga čutiš za svoja. Treba se je samo pazit, da te ti centri  ne raztrgajo na male jazke, se jih je treba naučit hrat razvijat in inetgrirat v enoten jaz, ki pa v bistvu nima centra in ravno to dejstvo, da ga v bistvu ni, je tisto transcedentno/duhovno bistvo človeka, ki ga dela popolnoma praznega al pa z bogom, ki je vse, napolnjenega.      

Quote:


Zrad mene  se tud na tak način lahko sprazni in nafila moj  jaz. Ne bi imel nč proti, če bi se mi  nagonsko/čustveno, mentalno/inuitivnen to kar zgodl,  ne zaupam pa si tolk,  da bi ga tja teral s svojo mentalno silavostjo, intuitivno ekskluzivnostjo, čustveno zaslepljenostjo ali nagonsko kastriranostjo.