V teh vročih poletnih DNEH, ko določen del ljudi nekje v SENCI počiva in PIJE " bogve kaj vse "

, se podajam v NARAVO. Prepoznavam koliko lepega lahko nudi - še posebno v času, ko IŠČEMO neko določeno POT v SEBI.
Včasih celo začutim, da mi podaja odgovore na moja vprašanja. Ob žuborečih rekah in potkah, ki so posute z drobnim kamenjem, ter neoknjeno NARAVO okoli - se vedno prebujena v sebi sprehajam.
Danes sem se sprašvala, koliko vsega tega opazimo, ko se zaganjamo za vsemi " materialnimi dobrinami". Opazimo, kot - ali sploh zaidemo v ta svet, ki nam ponuja več kot ( sedeti doma in zreti v Tv ali pa samo poležavati...)
Torej - narava in človek. Eno smo, o tem ne dvomim.
Želim si, da Tudi Ti, spoznaš koliko lepega je v njej - duša dobi svoj zaslužen počitek od vsega, kar jo notranje teži. Spočije si.
Res vam želim EN PRELEP SPREHOD SKOZI dele NARAVE, ki so vam najljubši.
Meni, kot sem omenila - reke in potoki, ter življenje v njih in na njih - sprehodi ob njih, ob neokrnjeni naravi.
Lepo poletje v vsem TEM...
Ja, tudi morje večini pomeni enako.