Pegasos wrote on 07.01.2004 at 15:18:24:

S čem pa ti razmišljaš, če ne z možgani?
Jaz z očmi samo gledam, z ušesi pa samo poslušam.
Ne bom pa trdil, da ne obstajate tudi taki, ki gledate z ušesi, poslušate pa z očmi  

stoychi wrote on 07.01.2004 at 16:41:21:

Ali je mogoče dobiti pri okulistu očala tudi za srce?
Kaj pa pri kardiologu?


Da se vrnem k potresom.
Potresov nas ni treba biti strah, saj potresi niso še nikogar ubili.
Ubijajo nas zgradbe, ki smo si jih zgradili sami.

stoychi wrote on 07.01.2004 at 19:27:10:

S tem se pa zelo strinjam

ola Stojchi  

a ti mene hecaš al kaj s tem intervjujem?  

Ne bom nč komentirala, vi se kr zajeb.....


Save journey  

Quote:

Srce je ritem, enakomerno ponavljanje istega, pumpanje življenske tekočine po telesu do onemoglosti.
Prispodobo o gledanju in poslušanju s srcem razumem kot ujetost v rutiniranost (navidezni red) vedno istega ponavljanja.
Ritem torej ne sme zastati in ko začne trokirati, je motor potrebno nemudoma servisirati z mehanskimi nadomestki ali z mlajšim in zmogljivejšim motorjem nesrečno preminulega darovalca.
Življensko pomembno se zdi, da vedno enako se ponavljajoči ritem ne zastane, od tod tudi velika fasciniranost mnogih nad srcem, tem generatorjem mehanskega reda.

Mene bolj fascinirajo možgani, ki so v svoji neizmerni zapletenosti s kaotičnim delovanjem zmožni v naši zavesti vzbuditi občutek vseobsegajoče skladnosti. (tu vidim eno navezavo na Grabnarjevo misel o redu in neredu, ki jo je predstavil Edi)
Zanimivo, a javnosti manj znano je tudi dejstvo, da je  v ECG zapisu zdravega srca mogoče razbrati kaotične in nepredvidljive vzorce, medtem ko pri bolnem srcu postanejo ti vzorci urejeni in monotoni.

Nekaj podobnega, a na mnogo bolj kompleksnih nivojih se dogaja tudi z bolnimi možgani, ki svojo bolnost kažejo navzven tudi kot nekakšno ujetost v vsiljeno in torej nezdravo urejenost, najpogosteje povzročeno z od zunaj vnešenim, torej tujim kemizmom (katatonija,  vedno enaki, ponavljajoči se gibi, zaprti krog (simbol reda!) iz katerega ni izhoda, ..).

Bardo_Thodol wrote on 06.01.2004 at 12:37:04:


Da se da, marsikaj. Moj prijatel s pomočjo misli prižge TV v Ameriki. Hecno... Verjetno... Ko bo čas bo vsak vidu, zvedu kar mu gre.

Postavi si lastne omejitve in res bodo tvoje. - R.Bach

Zemlja vsekakor ni nek mrtev kamen, tako kot tudi ni neka naša projekcija, s katero bi lahko po naši mili (ne)volji upravljali.

Kar se potresov tiče, bi zato morali najprej iskati vzroke pri njej sami (premiki, različna dogajanja v notranjosti, magnetizem)

Šele nato pa na človeški faktor, kot so razni carji (tu pa bi spomnil predvsem na Nikola Tesla)


uživajte!


(Ko je nekoč Buda prišel do nekega puščavnika in ko je izvedel, da je na tej sceni že 30 let, ga je vprašal, kaj je s tem dosegel in puščavnik mu je povedal, da lahko hodi po vodi. "Koliko truda za nekaj, kar bi lahko s čolnom naredil takoj," je komentiral Buda.)

Bardo_Thodol wrote on 09.01.2004 at 11:19:04:


Ja seveda, so precej globoko zakoreninjene v meni. Mnoge, mnoge, čista resnica.

Ampak, sem pa tja tudi odpadajo in taki prijatelji so kot darilo.