Pričujoči esej dr. Franca Susmana je bil prvotno objavljen z naslovom
DVIGNITE SE NAD TIGRE, SVINJE IN ŠAKALE v reviji Radar.
Vir:
http://vegescena.kiss.uni-lj.si/francesusman.html"Skozi zgodovino se vijeta dve reki. Vidna je pot osvajalcev, vojskovodij, nasilnežev. Vir njihove moči in življenja je mesojedstvo, kot pravi veliki pitagorejski filozof Platon (427-347pr.n.št.), ko opisuje pravično in krivično državo. Drugi, nevidni tok so posamezniki, nekatera verstva in nekateri narodi, ki gradijo svojo življensko filozofijo na spoštovanju do vsega živega, do vseh oblik življenja." Tako začenja svoje razmišljanje dr. France Susman. Nekateri se z njim morda ne bodo strinjali, v tem pa je navsezadnje čar večumja.
ZASTRUPLJENI STUDENEC PRAVIČNOSTI
Naš zahodni svet je gradil svojo civilizacijo na Bibliji. Ta beseda pomeni knjigo. Imenovali so jo Sveto pismo; sestoji iz Stare in Nove zaveze. Stara zaveza je čisto judovska; nastajala je v glavnem med letom 500 pred našim štetjem in letom 200 po našem štetju. V začetku Stare zaveze je opisan nastanek sveta in človeka. Ko je bil človek ustvarjen, je dobil samo eno pravilo, en sam zakon, eno samo zapoved. Ko bi se bil tega držal, bi vladala na svetu pravičnost, kriminala in bolezni bi ne bilo. Tako je bilo človeku sporočeno od stvarnikov.
Na koncu prvega poglavja prve knjige Svetega pisma je torej že 2500 let zapisano, da je Bog rekel Adamu in Evi: "Glejta, dal sem vama vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom: naj vama bo v izključni živež, vse zeleno zelišče pa v živež vsem živalim (Geneza 1:29,30). Gorje se bo začelo, ko bo človek segel po sadežu sredi raja, po sadežu z drevesa, ki ima spoznanje dobrega in zla."
Sadež s semenom pomeni, da se uživa meso od sadja, seme pa se položi v zemljo, da spet rodi. Drevo spoznanja dobrega in zla pomeni živalski rodovnik, imamo namreč rastlinski, živalski in človeški rodovnik. Če ga narišemo, dobimo podobo obrnjenega drevesa. Živali in ljudje imajo spoznanje dobrega in zla. Živali vsekakor znajo razločevati, kaj jim je koristno kot živež. Le kako neki vedo, katere rastline so strupene? Vsa stara izročila pričajo o tem, da so tisti, ki ta božji zakon upoštevajo, pravični, drugi pa krivični. Kjerkoli na svetu sprašujemo ljudi, kateri izmed prvih dveh sinov Adama in Eve je jedel in daroval sadeže in kateri ovce, dobimo odgovor, da je seveda Kajn jedel ovce. Če se kdo pri odgovoru obotavlja, potem mu samo povejmo, da je v Svetem pismu Abel označen kot pravičen. V največji krščanski državi, ZDA, leži Biblija na vsaki nočni omarici. Le koliko ljudi v zgodovini je pred spanjem bralo na začetku Biblije, da "je pravični Abel daroval ovce, Kajn pa sadeže?" Kako je to mogoče? Razločevanje med dobrim in zlim očitno ni zadeva vsakega človeka, pa vendarnam je bila izročena knjiga s pripombo, da nam jo je narekoval Bog sam - dobesedno, v vseh podrobnostih.
Raj, katerega obstoj vedno bolj izpričujejo raznovrstne znanosti, je obstajal gotovo tudi v tem, da je vladal mir med vsemi bitji. Ubijanja in preganjanja ni bilo. Seveda je vse to mit, a mit je pomembnejši od zgodovine. S tem, da so naredili iz pravičnega Abela prvega ubijalca, je bil zastrupljen vir življenja, zgodovina je bila skaljena, človeštvo, ki pije iz zastrupljene reke, je ponorelo, bolno, nasilno. Samo še tisti, ki zna najti v sebi čisto vest, se lahko izkoplje iz labirinta, v katerega je bil zapeljan v imenu Najvišjega.
V Slovenščini sem izdal "Adamovo knjigo" (izšla je pri "Auri" v Ljubljani), o kateri pravijo angleški založniki, da je največje literarno odkritje vseh časov. V "Adamovi knjigi", in sicer v 77. poglavju, verz 3, je zapisano, da si je Abel zelo prizadeval, da ohrani čisto daritev. In tam daruje (in torej tudi je, kajti v pradavnini so ljudje jedli, kar so darovali - in darovali, kar so jedli) Abel sadeže, Kajn pa ovce. Torej ni bila Abelova kri prva, ki ja tekla, pač pa ovčja. Kajn se je učil umora na šibkejših, na živalih. Iz malega pa raste veliko. Človek se uči ubijanja od majhnega na majhnem. Prve (nedolžne) žrtve so lahko komarji, muhe, ose, čebele, zajčki, kokoši, jagnjeta. Na Kitajskem odprejo v restavraciji majhni opici lobanjo, iz katere potem zajemajo in jedo možgane.
Židovski avtor De Vries opisuje tempeljske obrede. Ko naj duhovnik v templju zabode ovco, pravi avtor: "Sicer ubija, a to je Bog ukazal!" Če torej ne bi bilo (takšnega) Boga, ne bi smeli ubijati, ali pa bi bili prepuščeni svoji vesti. Vsa zadeva se v Bibliji še stopnjuje. Abrahamu, praočetu (pravičnih!) ljudstev, je bilo ukazano - spet od Boga - naj daruje svojega sina Izaka, torej naj ga speče in poje. Vse tri monoteistične religije (vere v enega Boga - judovska, muslimanska in krščanska) zahtevajo od svojih pristašev Abrahamovo vero: vse, kar ti je ukazano od zgoraj v božjem imenu, moraš storiti, sicer ne moreš biti član vladajoče stranke. Kjer so imele te religije absolutno oblast, so zahtevale popolno pokorščino. Kdor ni bil pristaš božje duhovniške religije, je bil preganjan, izobčen, zelo pogosto pa ubit. V času inkvizicije ni bilo alternative za religijo, ki je pobila skoraj vse indijance.
V knjigi "Oaspe", ki je neke vrste razodetje iz prejšnjega stoletja, pa beremo, da Abraham na gori tudi sliši glas od zgoraj, ki mu ukazuje, naj zakolje svojega sina Izaka, a ogorčen odvrne: "Ti nisi naš Bog, on nas je namreč učil življenje spoštovati." Glasu obrne hrbet, gre spet dol k svojemu ljudstvu in ga začne učiti razločevanja duhov.
Na svetu ne bo miru, dokler ne bodo ljudje (še zlasti tri monoteistične religije, ki so sprožile največ vojn v zadnjih 2500 letih) očistili svojih knjig izročil strupa, ki je pokvaril vse življenje na zemlji. Prav tako, kot je zapisano v prvi Mojzesovi knjigi, Genezi (3. poglavje) - zaradi prekršitve prvega zakona je zemlja prekleta, človek mora garati vse dni svojega življenja, zemlja rodi trnje in osat (vročina in pašne črede = puščava), v potu svojega obraza je človek kruh (trud pri setvi in žetvi), uživanje kruha zamaši in zlepi notranjost (posledica je zelo neprijetno potenje), dokler se ne povrne v zemljo, iz katere je vzet (zaradi prestopka je vzeto vedenje o posmrtnem življenju; človek misli, da je s smrtjo vsega konec).
Ženi je bilo napovedano: "Prav mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti in v bolečinah boš rodila otroke." Zaradi nezdrave prehrane prihajamo v svet v grozi in mukah. Ženske, ki se povrnejo k naravni, presni (surovi) hrani, nimajo več težav ob menstruaciji, njihova nosečnost je zgolj lepa, rojstvo pa preprosto kot pri Indijankah, ki živijo v naravi ob nemesni prehrani. Bolj ko je materina prehrana nenaravna, bolj otrok joka in kriči, ko se rodi v ta svet solza in trpljenja. Vse to pa samo zato, ker je bil studenec pravičnosti v božjem imenu zastrupljen.
...* se nadaljuje *...