Sicer nisem šla tja, kamor sem začetno mislila.. pa vendar...

Iz Kranjske gore, proti Vršiču, pod Gostiščem Erika, je označena potka proti Koči v Krnici. Do tja je eno uro prijetnega sprehoda, po gozdu, čez posušeno rečno strugo...
Od koče pri Krnici, imate dve možnosti.. ali levo proti  Špiku ( ), desno proti Križu...
Obe imata 4 h hoje...

No, ker sem v 33 letu, sem rekla, se spodobi, da grem na Križ... ali vsaj v tisto smer, hehe.  

No, hodila sem ene 2 uri, po dokaj urejeni poti. Vijugasta, med malimi dišečimi borovci, malo spet čez suho rečno strugo. Mimo izvira oz. potočka (polnjenje steklenic je pol-avtomatsko)... šumenje katerega prav olejševalno razbije tišino v tem zakotnem predelu sveta. Zakotnem, v smislu, da nisem srečala žive duše 2 uri.

Prispela sem do vznožja Kriške stene.
Pred menoj se v pol krogu razbohoti gola stena, po kateri naj bi, če bi želela priti do vrha.. plezati, po "lažji" zavarovani plezalni poti...   ... kar me ni mikalo... čisto dovolj mi je bil ta cilj.

No, kdor si upa čež, pa na Križ (2400m), se spusti niže, 1 uro hoje, do Pogačnikovega doma, kjer se priporoča nočenje.. in gre še do Kriških podov... itd.