indigo wrote on 25.10.2003 at 15:28:46: Zdaj - zakaj postavljati učenje (duhovno rast...) in 'srečo' v opozicijo?
Mnenja sem odgovor je v tem kaj nami pomeni izraz 'sreča'.
Če je nižji ego 'gazda' v življenju in sreča pomeni samo kaj je meni všeč, in kljub temu da se tega zavedam ne delam dovolj (ali nič ???) proti ... to tedaj seveda ni učenje, ali duhovni rast
če pa dovolim tudi drugem da odluča, ali ... ,

, tedaj mu dam, manj ali bolj, tudi moč vpliva na moje življenje ker lahko tedaj imam (duša) najmanj 'neprijaten občutek' ???

[ moje mnenje

]
Kdo je na poti duhovnega rasti vedno ima boj proti nižjeg ega...
to ni nekaj prijatnega, ampak veliko lažje je če pokusimo imeti, razviti občutek ljubezni do vsakega človeka in živega bitja
Helo, indigo!
Men je najbližja definicija kaj je sreča - sreča je naravno stanje.
Mislim, da dobro razumem, kar pišeš, ampak zakaj ??? tisti neprijeten občutek, ko odločanje (sebe) predamo, kot praviš, drugemu?
Zakaj sploh polagati moč drugemu, drugim? Zakaj se ne obrniti k samemu Bogu? Je možno oboje?
Je ta prostovoljnost ljubezen?
Zakaj potem boli duša?
Je ego duša?
Se s tem "prečiščuje"?
Se lahko učimo le skozi dušo (ego)?
Zelo me zanima, ali je moč gledati takole, da mi v bistvu le drugim odvzemamo bolečino in je to tisto kar nekako boli?
Preveč vprašanj?

So samo nekako v razmislek...
LP