Amstel wrote on 02.07.2003 at 16:00:54:



Amstel, zdele pa v meni  ploskata oba, ego in VJ.

Petra. wrote on 02.07.2003 at 16:19:15:

VJ, a to tisti z MTV-ja? Kateri pa, oz. kaj poslušaš?

bp

Amstel wrote on 02.07.2003 at 16:00:54:

Enga lupčka na tvojo dušico
Men si taka kot si zdej, čist v redu, pa že prej sem te imela ful rada

m wrote on 02.07.2003 at 09:06:13:


pa zakaj se ne sprejmem, zakaj iscem potrditev od drugih?  ???

m wrote on 02.07.2003 at 21:36:53:

uf!!!
če bi vidla, kolk sm dobra, pa sposobna, pol bi mogla res še odgovornost prevzet, pa nardit neki iz sebe
a veš, da sm začela delat mal več... čist take, "prizemljene" stvari
(mi je pa kul, kaj ste v tem topicu naredl, Amstel, mal za tvojga, ne se ozirat)


p.s.
aha a lahko mal razložim zgornje (njah: smo se mal strinjal na četu)
kakšni so ljudje, ki jih zbiram za bolj pomembne v življenju: težki ko sto mater .. dobr no, pa ne nujno težki, so pa zihr taki, da od njih res ne morem pričakovat da me bodo hvalil v tri krasne pa to, ker majo kr ena merila, al pa ne bi čustvom pustl, da vplivajo , dajejo eni prednost razumu, drugi duhu... v glavnem, to je folk, k ne bi zlahka reku: d best si, in prec ko mi en reče, da sm, že iščem druzga, kje hudiča, a res ne more bit še kdo bolj zahteven (seveda se to ne dogaja tko na zavednem nivoju, kot zdej pišem), k bo reku, da nisem sposobna, plis plis.. . zato, ker če mi en še tak zahteven da priznanje, da sm dobra, pa sposbna, pol morm jest resno "it v akcijo" pa pokazat, da sm res dobra, pa pokazat, da sm res sposobna... (odgovornost).. dokler pa iščem bolj in bolj zahtevne ljudi, lahko samo čepim v kotku, in razgrajam tam.. sam da  mi ni treba naprej it.. ker prasc res en takle vzorc
to all parts of Me

p.s. evo še dodatek iz mojih trenutno najljubših kart:

58. Doing

Trust in Allah, but tether your camel first

Each day it happens: you could have done something but you didn't do it, and you are using the excuse that if God wants it done, He will do it anyhow. Or, you do something and then you wait for the result, you expect, and the result never comes. Then you are angry, as if you have been cheated, as if God has betrayed you, as if He is against you, partial, prejudiced, unjust. And there arises great complaint in your mind. Then trust is missing.

The religious person is one who goes on doing whatsoever is humanly possible but creates no tension because of it. Because we are very, very tiny, small atoms in this universe, things are very complicated. Nothing depends only on my action; there are thousands of crisscrossing energies. The total of the energies will decide the outcome. How can I decide the outcome?

But if I don't do anything then things may never be the same. I have to do, and yet I have to learn not to expect. Then doing is a kind of prayer, with no desire that the result should be such. Then there is no frustration.

Trust will help you to remain unfrustrated, and tethering the camel will help you to remain alive, intensely alive.

m wrote on 02.07.2003 at 21:36:53:

Po mojem imamo vsi vgrajeni eno potrebo po biti ljubljen in biti sprejet, ki nas sili in tako omogoča, da živimo v družbi, med ljudmi, da nismo totalni individualisti, ki živijo drug mimo drugega. Ta reč je del naše čuistvene kontrolne zanke, ki določa naše razpoloženje, kontrolira motivacijo, skupaj z drugimi bolj znanimi čustvenimi stanji.

Ta potreba je precej širša, kot pa iskanje enega partnerja za nadaljevanje vrste, s težavo jo zadovoljijo celo dobri odnosi z relativno velikim številom ljudi.

Uspešno izražena se manifestira v celi mreži različnih socialnih kontaktov, prijateljstev, znanstev in podobnega. Frustrirana potreba po biti sprejet pa se morda pokaže v nekakšnem kroničnem nezadovoljstvu, ki ga je mogoče včasih opaziti pri ljudjeh, ki nekako ne najdejo pravega stika z drugimi, pa morda še kako drugače tudi.

Glede na to, da se je ne da znebit, niti (tako kot druga čustva) potlačit, je po mojem edina možnost razrešit frustracije, jo zadovoljevat. To pomeni, da je treba odstranit ovire, ki ji onemogočajo, da bi se izrazila.

Ena od tipičnih ovir je strah pred zavrnitvijo, saj vsaka zavrnitev povzroča frustracije te potrebe. Vendar v primeru, da je strah prevelik pride do začaranega kroga, v katerem strah blokira izražanje potrebe, kar še poveča frustracije, zaradi česar postane zadeva še bolj pomembna v življenju posameznika, kar pa še dodatno poveča strah pred zavrnitvijo.

Pa vendar je tak krog tako enostavno presekat. Občutki pa znajo biti ekstatični. Če ne verjamete, vprašajte Amstel.

bp

m wrote on 02.07.2003 at 21:36:53:


Ker si ne zaupaš? Ker nimaš dovolj moči?

Ego je v bistvu koristna zadeva, da se naučiš za sebe postavit, da imaš tolko moči, da presekaš potrebo po drugih in obstajaš kot "lasten prav".
Ki pa se lahko tudi moti, ampak vseeno, boljše da se moti, kot da sploh ne pride do svojega izraza.

Po moje se moraš najprej ločit od drugih in svojih potreb do drugih, da se lahko začneš navezovat iz ljubezni. Prej niti nimaš dovolj prostora za ljubezen, ker je preveč potreb...se mi zdi

Dyer:

"Ego ščuva k jezi in tekmovalnosti in s tem skuša preprečiti, da bi spoznali modrost višjega jaza.... "


"Kadar z ljudmi samo govoričite, kadar ste kritični ali jezni nase, se ničesar ne naučite.  
Tiho poslušanje in povabilo višjemu jazum naj pristopi, vas bo privedlo do modrosti, s katero boste razločili,  
kaj lahko spremenite in kaj morate sprejeti kot nekaj, česar zaenkrat ni moč spremeniti!"

"Prizadevajte si, da boste znali doživljati radost, ne da bi za to potrebovali karkoli od zunaj.
Ko se boste navajali poglabljati in umirjati svoj notranji dvogovor, se bo zgodilo nekaj čudovitega. Doživeli boste vrhunsko zadovoljstvo brez kakršnegakoli zunanjega dodatka. Čutili boste vrtoglavico, vznesenost in brezskrbnost na čistejši način kot kdajkoli poprej."