Gru Gru
|
Pozdravljena Picola.
Zanimivo, iskreno zgodbo si izpovedala. V njej sami se zrcali predvsem dvoje, kar zadnje cajte med duhovneži prepoznavam. Prvo je na veliko spoznavanje raznoraznih tehnik razreševanja težav, po enmu, drugmu, tretjemu.... mojstru, tehniki. Drugo pa tisto osebno-indivudualno doživljanje in razmišljanje po njem. To drugo ima tudi velikansko prednost, pred načitanim načinom, ki vse prevečkrat omejuje, kot razrešuje ali osvobaja težave. To pa zato, ker te usmeri nekako površno, in celo ljudje se zelo hitro poistovetijo z nekimi splošnimi predpostavkami. To se meni osebno zdi precej hecno. In nato, namesto da prideš do rešitve tavaš od tehnike do tehnike, problem pa ostaja tam kjer je bil.
Kaj se dogaja z vama? Na videz nič posebnega. Precej normalno je, da se partnerja, ki živita dalj časa skupaj, na obdobja glede seksualnih potreb ne ujameta povsem. Če to razumeš in iz tega ne delaš neke diplomske naloge, preide in odnos raste naprej. Včasih pridemo v obdobja, ko si želimo biti povsem sami, včasih si želim polno ljudi okrog sebe. V tem ne vidim nič napačnega. Napačno je nekaj na silo siliti. No seveda se zatakne pri vezi, pri partnerjema, pri dvema, ki naj bi pripadala eden drugemu. Velikokrat se eden ali oba začneta obešat na neke iluzije, kot so pripadnost, usodna duša, duša dvojčica in podobne blondete. In to razmišljanje lepo potrjuje tvoj prvi post. No v drugem, kjer si me malo prehitela, pa že prideš do lepega spoznanja.
Na kratko. Kaj blodit, pa neki na suho razreševat, pa se ukvarjat s preteklostjo, če živim sedaj. Tukaj zdaj pred seboj imam fanta, ki me ljubi, ki mi je dokazal ljubezen, ki je sočuten do mene. Nimam dedka, nimam bivših, ni fotra. Ti so bili, da so te le pripeljali do sem kjer si. Praktično preteklost lahko hitro ubiješ, če si le to sama sebi dovoliš. Če pa iščeš nekaj tam, kjer ni več, samo zgubljaš čas in obenem potrpljenje tudi tistega ki je s teboj. Pozabi »očetove« blodnje, da so ženske le za izkoristit. A ni tvoj fant dokazal nasprotno. Če ni, potem nisi povedala vsega, zakaj imaš občutek, predvsem občutek, in kdaj imaš ta občutek, da te želi izkoristiti? Mogoče pride ta občutek na dan, ko se prepirata, ali tko iz lepega ko se zbudiš zjutraj?
Pri Košičku, ki je baje izredno cenjen v nekaterih krogih, mene zmoti predvsem MORA, zveza se mora končati. Kako lahko nekdo vnaprej nekaj obsodi, določi. S statističnim vzorcem ali približnim domnevanjem. Izjeme potrjujejo pravilo. In izjem je iz dneva v dan več. Zakaj se prepustit neki avtoriteti. Ne. Rajši potem vzemi 10 zapovedi, pa boš lažje vse probleme reševala, ali še lažje. »Trudi se iz trenutka v trenutek vse razumeti, sprejeti, ljubiti«. Sej ne bo šlo, ampak tvoj zadnji post oddan danes, kaže ravno na to. Da sta vrgla v kot, kup duhovnosti, kup vzorcev, kup smeti, ki so za na smeti. Življenje se odvija tukaj zdaj. In dost imamo dela s tukaj zdaj, kot pa s kopanjem po kupu starih smeti.
In ko se skregata, kot praviš, se sprašuješ, ali je res pravi zate. Ko se človek skrega, ni noben pravi zanj. Na tematiko Idealni partner sem ene 3x napisu: Ko si sam idealen partner, najdeš idealnega partnerja. Pa jih je malo razumelo, kaj sem sploh hotel povedati s tem. A stavek sam zase pove vse. Kot je Jezus reku:«Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vame!«. Ali najprej razčistimo sebe, potem čistimo druge, vsaj po področjih. Ne moreš nekomu razlagat, kako se seksa in kaj doživljaš ob tem, če si npr. duhovnik. Lahko napišeš približke, vendar doživetja nikoli. Kako lahko slepemu opišeš kaj je zelena barva? Približno, tko kot jo ti osebno doživljaš. Ampak lahko. Slep slepemu nikakor ne more opisat zelene barve. In zato, se ne sprašuj ali je pravi zate ali ne. Zate je pravi, dokler tako čutiš, kot čutiš. In ničesar ne moreš zadržati za večno zase. Sploh ne, če to hočeš zadržati. Daj svobodo in cel svet bo tvoj, ne samo fant.
In še ena cvetka. »Mogoče je on samo zato prišel da me pripelje na to pot«... »mogoče ogledalo«..... To ovira picola. Ravno tak način razmišljanja, jemlje čas in energijo za tisto lepo kar bi lahko počela. A ni bolj fletno it, skupaj na izlet uživat v naravi, iti med prijatelje, urejat tekoče zadeve, kot blodit od (mogoče to mogoče ono, vzorci, ogledala, ..... bljak, bljak, bljak, če mene vprašaš). Poglejta se direkt v oči, objemita se in si povejta da se imata rada. Več sploh ni potrebno.
Niti ni potrebno načrtovanje. Zakaj. Saj načrti prepogosto ubijejo živost sedanjega trenutka. Preveč prepogosto. Kaj veš kaj bo jutri? John Lenon je v svoji pesmi prepeval:«Življenje je nekaj kar se nam zgodi, ko pridno delamo plane za prihodnost!« Ko bosta začutila, da je cajt za otroka bo prišel. Prepusti se temu, kar čutiš da je med vama lepega, krepita to.
No pa še strah po drugi strani, da bi ga izgubila, da nebi več našla moškega, ki mu lahko toliko zaupaš. Ta strah res kaže, na vse te pretekle dogodke. Ampak, spet rabiš vedet le eno. Kaj pa je v bistvu tako skrivnostnega v tebi da bi morala to zaupat tko na skrivaj, tko nekje posebej, v enem negorljivem sefu nove ljubljanske banke. Kaj je tko magičnega, da tvoji prijatelji tega ne vedo? Kok je teh skrivnosti, ki so tako pomembne, da bi ganile svet, da bi rušile vlade, stolpnice? Misliš, da ljudi na splošno zanimajo tvoje osebne skrivnosti? Briga jih. Vse več jih briga lastna rit. Več kot poveš, manj so pozorni.
No zadnji post, mi je veliko bolj všeč, ker se hitro učiš in prepoznavaš, ravno to, tisto drugo, lastno življenje in doživljanje, ne neke teoretične knjige. Zaljubljenost pa vsaka mine. Ker pojem same zaljubljenosti smo že predelali tukaj na mnogo možnih načinov.
In nadaljuj tu kjer si končala ta drugi post. Uživanje, sproščenost, spontanost, in pozabita za kak mesec na debate o strahovih, vzrocih, itd....
Več ne rabiš vedet, kot čutit sebe, svoje občutke in se čim bolj sprostit.
Velik sonca obema Edi
|