Saturn postavlja meje, s tem pa določa obliko pojava. Struktura je stvarjenje polarnosti, vsebuje pravila igre, ki nam pomagajo orientirati se in ustvarjajo t.i. resničnost, realiteto, stvarnost.

Saturn seveda ne ustvarja absolutne resničnosti, pač pa tisto, ki je določena z veljavnostjo, zanesljivostjo in stabilnostjo duševnih funkcij na eni in socialnega konteksta na drugi strani. Relativna resničnost, ki jo ustvarja in določa Saturn, prinaša navidezne in začasne varnosti in tudi cel kup težav, saj človekova globlja narava nima meja in je spričo pravil in omejitev pogosto sfrustrirana in zatrta.

Saturn napravi veliko stvari v življenju prepovedanih, nedostopnih, nedosegljivih. Sooči nas s pravicami, pričakovanji, idejami drugih ljudi, vse to pa pomeni mejo našega sveta. Saturn je dosledni predstavnik pravičnosti stvarstva, Indijci ga imenujejo Gospodarja karme.

Naloga Saturna je ohranjanje ravnotežja med tem, kar človek daje in dobiva. Povratne informacije, ki sledijo dejanjem, človeka zorijo in izmodrijo. Zato je kljub neizprosnosti ustvarjalen in konstruktiven. Težave nastanejo, ko iz služabnika Soncu postane njegov gospodar.

Takrat nas začne zasvojevati s svojo nespregledano relativno resničnostjo, omejuje življenje ravno na izvorih novega življenja.

Postajamo ozki, počasni, zmanjkuje nam energije, muči nas občutek praznine. Vzorci, ki jim pripadamo, ubijajo vsako spontanost, pristajanje na družben pritisk in prevladujočo miselnost, nam duši ustvarjalne zmožnosti, ki so edino upanje prihodnjega obstoja in razvoja.

Saturn se pretirano razbohoti, kadar postanemo negotovi. Takrat preradi pozabimo, da je vsaka resničnost samo ena od neštetih možnih. Če nam Saturn ubije domišljijo, postanemo bodisi besni, bodisi melanholični ujetniki umetne resničnosti in njenih navidez trdnih meja. Temeljno določilo takega sveta pa je ravno naša vera v to, da je svet resničen in dan.

Dobro se je zavedati, da ni nobena predstava nikoli dokončna, ker nas bo sicer začela ustavljati, izolirati, odtujevati od tega, kar prinaša vsak nov trenutek.

Bati se je treba, da nam Saturn ne prinese pretirane zaščite pred življenjskimi izzivi. Človek je včasih potreben samote, mora se umakniti, da bi lahko predelal vtise, vplive preteklih dogodkov, da bi lahko našel v njih samega sebe.
Če pa je ohranitev obstoječega spodbujana s strahom pred izzivi življenja, pred novostjo in če se človek zateka povečini v navade, stereotipe, če se izmika srečanju s stalno problematičnostjo odločanja, je Saturn zanj prekletstvo.

Splošna oznaka za saturnovsko problematiko je zavrtost, premočan in preveč tog superego. Z drugimi besedami, to je tudi privzgojena vest kot sistem zapovedi ali prepovedi družinskih in družbenih avtoritet. Nemoč zavrte osebe se kaže v tem, da si nikakor ne dovoli biti to, kar je, da se celo ne zaveda, da so njeni nagibi normalni, primarni in neproblematični.

Če Saturn preveč zavira ustvarjalno sončno svobodo, je človeka prostega izraza in svobode dobesedno strah. Marsikomu so utesnjujoči, prestrogi in preozki starši prava mora. Prezgodnji upor poraja kopico občutkov krivde, kar se potem utegne kazati v samokaznovanju z boleznijo, v razvrednotenju samega sebe, v depresivnosti.

Protiutež saturnovsko dušečim staršem je vsaka duhovna opora, ki spodbuja veselo, pogumno, svobodno sončno teženje in poistenje ali pa jupitrovski entuziazem in pritrditev življenju.

Vsekakor je treba razviti precejšnjo samozavest in marsovsko bojevitost, da človek v doraščajoči dobi obračuna s podrejenostjo starševskim presojam in vplivom. Ponavadi je pogoj za to, da to zmore, samostojna eksistenca.

Saturnovski najgloblji nauk nas uči, kaj pomeni posebno, ločeno bitje. Uči nas, da so vse meje le pogojne, uči nas sprejetja majhnega, za čemer se kaže čudež velikega, kako vdanost v usodo usodo izbriše. Opozarja nas na usodnost miselnih oblik, ki jih postavljamo okoli sebe, da bi se zavarovali pred življenjem.

Boga, v horoskopu predstavljenega s Soncem, vidimo samo toliko, kolikor smo Sonce sami, tako da se moč sreča z močjo, prepoznava s prepoznavo, Višji jaz s prvim Sabo.

(iz knjige V. Gerkmana)