Sonce = biti povsem ti sam; to, kar si.
Namen Sonca v astrologiji:

Kolikor smo daleč, toliko NISMO, toliko je v nas temnega, nerazsvetljenega, toliko smo v senci.

Kolikor pa SMO, smo iz sebe ven, radoživi, v ekstazi, spontani, brez namere, povezani z vsem, uresničujoči in uresničeni, vedno novi in nepredvidljivi, igrivi, brezmejni, povsem izpolnjeni s Sončno toplino in jasnostjo.

Sonce nima pomena, vloge, namena. Sonce JE.

Nemoč biti, kar si, rojeva strah, potrebo po skrivanju, posnemanju, primerjanju in prilagajanju.

Kolikor manj se človek zaveda svoje večnosti, svoje presežnosti, svoje nedoločljivosti, svoje nepripadnosti, svoje nelástnosti, svoje neuničljivosti, toliko bolj se trudi in živi za nadomestke svoje prvobitne narave.

Kdor gre za navdihom, ta se ne bo ustavil v nobeni od življenjskih oblik kot v svojem domu. Iskalčev dom je pot in pot mu je dom. Ko se povsem sprijazni s potjo, ga domotožje ne muči več.

K pravemu Soncu ne vodi nobena pot, pravo Sonce je vedno za hrbtom, k njemu vodi samo vest, k njemu vas nagiba le slutnja.

Bližanje njemu v nas razblinja vsak občutek pomembnosti, posebnosti, navdaja nas je s pripravljenostjo in sprejemljivostjo za vse.

Za vzvratno hojo k njemu je potrebno vse več in več zaupanja v življenje, vse več naravne neobremenjenosti in vere v pravšnjost življenjskih zakonitosti.

V vse, kar je naše Sonce verujemo in upamo, to tudi zares ljubimo in naposled se zavemo, da Sonce edino zares smo.

Če je Sončev princip močno blokiran, se oseba težko izraža, manjka ji samozavesti, počuti se depresivno in tesnobno, izgublja pregled nad stvarmi, ne more se zbrati, težko se odloča, težko zaupa, zajema jo občutek zgubljenosti, zmedenosti in nesmisla.

Zastoj Sončevih energij se kaže v bolezni, trpljenju, iskanju ravnotežja in smisla.

Sinonim za Sončni princip bi lahko bila tudi ljubezen v svojem najširšem in najglobljem pomenu, saj nas greje, zbuja v nas svetle misli in občutke, nas celi in sestavlja, nam omogoči, da se izrazimo in razveselimo tega, da sploh smo.

Ljubezen nas zdravi, nas napravi odprte in zaupljive, igrive in občutljive za tisoč odtenkov življenja. Ljubezen nam omogoči, da vidimo in čutimo, da prepoznamo bistvo. Ljubezen premaguje čas in prostor in vse druge omejitve.

(iz knjige V. Gerkmana)