titud
5 p
Offline
Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender: 
|
Še ene včerjšanje sanje, prve z znaki lucidnosti po prejšnjim mojih na tem topiku:
Pride na obisk v hišo mojih pokojnih strašev stric (pravzaprav mož od ene tete,), ki dela v nemčiji in začne nagovarajt gospo, ki živi v tej hiši (in ki ga ne pozna osebno, čeprav ve, da je sorodnik), da ostopi del hiše za restavracijo. Slučajno sem zraven tud jest, ki sem strica poznal in za katerega vem, da je res delal v nemčiji, a je umrl že pred več kot 10 leti, vendar se mi vpričo nejga zdi nevljudno povedat to dejstvo gospe, ki s tem dejstvom ni seznanjena in ga ima za živega. Nelagodna situcija se razreši tako, da stric, ki sedi na kavču, zadremlje in hkrati fizično izgine za oba, zato hitim razlagat gospe, da sploh ni živ, da je duh. Ona se ne da prepričat, pač misli, da je v trenutku njene nepozornosti kam odšel, jaz pa ji dopovedujem, naj prisluhne njegovemu smrčanju, ki ga sam razločno slišim in ki prihaja iz dela kavča, kjer je duh prej, ko je še bil viden, sedel. Ona pravi, da nič ne sliši in da se zmišljujem in da če se mi drema, naj zaspim še sam. Vse skupaj se mi zdi čudno, vendar za hip v sanjah tud jest zadremljem in ko se zbudim na istem kavču se mi obudi prejšen občutek 'čudnosti', zato takoj naredim realaty chek. Gledam v prste nao roki, ki pa se nočejo deformirat tud če se še tako trudim. Ravno ko se nekako prepričam, da pač ne sanjam, se dejansko zbudim in strašno obžalujem, da nisem v sanjah upel narediti testa in mi je tako 'ušla' iz rok priložnost, da bi prvič po skoraj pol pol leta ponovil izkušnjo z lucidnimi sanjami in da bi se vodil po teh dokaj odšetkanih sanjah.
|
Home
Pages: 
