Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Page Index Toggle Pages: 1
(Read 3754 times)
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Freud ima rojstni dan
06.05.2003 at 17:10:09
 
Freud, Sigmund (1856-1939)

Freud je razvil teorijo in prakso psihoanalize, ene izmed najbolj vplivnih šol psihologije in psihoterapije dvajsetega stoletja. S pacienti je vzpostavil razmerje, ki je povečalo informacije, relevantne za interpretacijo njihovega vedenja, kar mu je omogočilo, da je našel razlage sanj, simptomov in mnogih drugih fenomenov, ki jih prej niso povezovali z željo. Zato je lahko radikalno razširil našo, na  zdravi pameti temelječo,  psihologijo motiva (vzgiba).

Po Freudu so vsakodnevna dejanja določena z vzgibi, ki so mnogo številčnejši in bolj kompleksni, kot ljudje mislijo ali kot jih razumevanje zdrave pameti  upošteva. Najbolj temeljni in najpogostejši vzgibi, ki vplivajo na naše delovanje so nezavedni, to je, težko jih ugotovimo ali priznamo. Taki vzgibi so ostanki srečanj s pomembnimi ljudmi in situacijami iz naše preteklosti in pogosto segajo nazaj v zgodnje otroštvo; ti vzgibi ne delujejo, da bi dosegli pravo zadovoljitev, ampak prej zato, da bi nam skozi predstavo zagotovili obliko pomiritve. Kadar interpretiramo, kaj drugi govorijo in delajo, uporabljamo te vzorce zadovoljitve in pomiritve, da bi razložili njihovo vedenje; in dokler nam uspeva na ta način razumevati druge, podpiramo te vzorce kot empirično generalizacijo. Medtem, ko priznavamo, da je pomiritev, ki temelji na pristni zadovoljitvi globlja in dlje trajajoča, kot tista, ki je povzročena samo z predstavo pa vemo tudi, da človeška želja prekorači priložnosti za zadovoljitev do takšne mere, da je pogosta pomiritev s pomočjo imaginacije. To je vidik, katerega psihoanaliza radikalno poveča.

To razumevanje mentalnosti je omogočilo Freudu, da je podal psihološko utemeljitev nevroz in psihoz ter pojasnil, kako daje preteklost pomen sedanjosti v normalnem mentalnem delovanju. Pretekle želje, celo tiste iz detinjstva, psihološko niso izgubljene; prej so postopoma re-artikulirane skozi simbolizem tako, kot neposredno delovanje skozi svojo predstavnostno pomiritev v teku vsega življenja. S tem Freud zagotavlja tako radikalno holistično  teorijo pogojenosti delovanja kot tudi naturalistični opis proizvajanja smisla v življenju. Novi dosežki dosegajo pomen kot predstavniki pozabljenih predmetov naših najzgodnejših in najbolj in obrobnih strasti; in globina zadovoljitve, ki jo čutimo v sedanjih dosežkih teče iz njihove ne-ovedene pomiritve nepoznanih želja iz oddaljene preteklosti. Čeprav, paradoksno, natančno zato, ker so nespremenljive, frustrirajoče in pri koreninah nepovezane.


Vse najboljše Sigmund! 8)
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #1 - 06.05.2003 at 17:12:10
 
2. Sodelovanje z Breuerjem

Freudovo psihoanalitično delo je bilo utemeljeno na odkritju njegovega starejšega kolega Josepha Breuerja. Breuerjeva pacientka Ana O., ki je bila diagnosticirana kot histerična, je bila zelo inteligentna in sistematična  ženska ter je z njim zelo podrobno raziskovala svoje simptome. Ugotovila sta, da ima vsak njen simptom zelo pomembne povezave s pomembnimi vendar pozabljenimi dogodki, ki so povezani z občutki, katerih ni nikoli niti izrazila niti premagala, ko pa jih je odkrila, so njeni simptomi popustili.

Raziskave, ki so jih naredili Charcot in drugi so pokazale, da bi lahko histerične simptome razumeli na psihološki način kot povezane z emocionalnimi travmami. Čeprav je Breuerjeva pacientka odnehala pred dokončno ozdravitvijo pa so njegova opazovanja privedla do dveh bolj specifičnih hipotez: najprej, da simptomi izražajo spomine in občutke  povezane s pomembnimi pozabljenimi dogodki; in drugič, da se simptomi lahko olajšajo s katarzično terapijo, ki omogoča pacientu, da te dogodke podoživi tako, da deluje skozi čustva, ki so z njimi povezana. Tako je Freud sledil Breuerjev primer in začel svoje paciente podrobno spraševati o njihovih življenjih in čustvih. Pri tem je opustil hipnozo in jo nadomestil s Bermheimovo tehniko pritiskanja na paciente, da bi se spomnili pomembnih dogodkov.



3. Raziskovanje spolne zlorabe

Ko so njegova raziskovanja napredovala, je Freud ugotovil, da je pomemben del spominov povezanih s simptomi seksualen in šel po času nazaj. Pod pritiskom njegove tehnike, je veliko njegovih pacientov odkrilo jasne spomine spolne zlorabe iz zgodnjega otroštva. In ko je pritiskal še naprej, je bila pri vrsti ženskih pacientk vloga zlorabljevalca dosledno pripisana očetu. Pri obravnavanju teh scen zapeljevanja, je Freud končno zaključil, da čeprav bi starševska zloraba lahko bila dejavnik pri povzročanju nevroz, ni bila tako široko razširjena, kot je bilo razvidno iz pripravljenosti pacientov, da se je spomnijo. Zakaj, kakor je pripomnil se je zdelo, da ni »v nezavednem nobenih indikacij realnosti«, tako, da »posameznik ne more ločiti med resnico in (čustveno nabito) domišljijo«, kjer bi to lahko vključevalo »seksualne fantazije ki se dotikajo teme staršev«. Zato se je zdelo, da bi osnovni vzrok simptomov lahko našli v dejavnosti domišljije.

Ti dogodki pa so Freuda pripeljali tudi do spremembe njegove terapevtske tehnike. Postalo je očitno, da se mara zaščititi pred učinki sugestije ter da se najbolj relevanten in zanesljiv material ne pojavlja kadar se paciente pritiska k spominjanju, ampak raje, kadar izražajo svoje misli in občutke spontano. Tako je pričel svoje paciente nagovarjati, naj preprosto izrazijo vsako idejo ali misel, ki se jim pojavi tako natančno, kot je le mogoče in brez oziranja na to ali se jim zdi pomembna, razumna ali moralno sprejemljiva. Ta vrsta neposrednega in neprisiljenega samo-opisovanja, ki ga je Freud imenoval prosta asociacija, je pripeljala tako do obeh tem, ki smo ju omenili že prej, kot tudi do drugih še ne raziskanih. Ker je ta postopek do skrajnosti povečal podatke, ki so relevantni za razumevanje njegovih pacientov, Ga je Freud naredil za temeljno pravilo psihoanalitičnega zdravljenja.

Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #2 - 06.05.2003 at 17:13:45
 
4. Sanje in izpolnitev želje

Med tem obdobjem je Freud opazil, da so lahko tako kot simptomi tudi sanje razumljene povezano s spomini in vzgibi, ki so se pojavili v prosti asociaciji. V raziskovanju sanj pa je lahko uporabil tudi svoj primer. Tako je pričel s samo-analizo, s tem, da je na sebi uporabil interpretacijske tehnike, ki jih je uporabljal pri svojih pacientih. Ko je napredoval je Freud uvidel, da se njegova in Breuerjeva odkritja o simptomih bolje razumejo na modelu, ki ga je razvijal za sanje. Posledično je lahko zasnoval teorijo veljavno tako za sanje kot tudi za simptome, ki je bila relativno preprosta in poenotena, katero je nato objavil v Interpretaciji sanj (1900). Nadalje pa je lahko to teorijo še razširil na ostale izdelke uma, vključujoč spodrsljaje in napake, šale in umetniška dela.

Freudovo obravnavanje sanj pa je vzpostavilo paradigmo, s katero je utrdil svojo prvo fazo psihoanalitičnih raziskovanj. Nekaj glavnih potez lahko vidimo, če obravnavamo prve sanje, ki jih je Freud analiziral, njegove lastne sanje o Irmini injekciji....
 
Shematično je vloga želje, da P, v intencionalnem delovanju povzročiti situacijo, da P, ki tako zadovolji kot tudi pomiri željo, to je, povzroči, da želja preneha delovati. Delovanje na želji, da P, naj bi idealno zadovoljila željo, to je, naj bi privedla do tega, da P (do uresničitve). To naj bi po vrsti povzročilo, da bi posameznik izkusil in verjel, da P; in to bi, mogoče delujoč skupaj z zadovoljujočo situacijo, moralo pomiriti željo, da P, tako da preneha voditi delovanje. To je na grobo zaporedje rezultata, ki ga je Freud iskal v svojih sanjah o Irmi.

Primerjamo lahko vzročno vlogo želje, ki jo ima med intencionalnim delovanjem in tem, kar je Freud imenoval izpolnitev želje. V intencionalnem delovanju želja, da P, služi za to, da privede do situacije, da P, to pa (upravičeno in resnično) prepričanje, da p, tako, da je želja pomirjena. V Freudovski izpolnitvi želje, za primerjavo, želja, da P, povzroči želeno predstavo, da P, katera je, čeprav morda pretirana in nerealistična, podobna izkustvu ali prepričanju, tako da služi pomiritvi želje neposredno, vsaj začasno. Tako v praktičnem delovanju najdemo oboje: resnično zadovoljitev in pomiritev želje, s tem, da je zadnje vzročna posledica prvega; medtem, ko v izpolnitvi želje najdemo samo imaginarno zadovoljitev in pomiritev, ki je posledica le te.

Smiselno se zdi, da naj bi um (ali možgani) delovali v skladu z obema zgornjima vzorcema, zakaj v obeh je želja dokončno pomirjena s predstavo zadovoljitve. Po premisleku se vsekakor zadnji vzorec zdi tako domač kakor prvi. Zavedamo se, de je naše reagiranje na željo ali stisko pogosto samo predstavljanje, da je zadovoljena; in za ta proces se jasno zdi, da ima tudi druge oblike. (filmi, knjige, igre). V takih primerih govorimo o izdelovanju prepričanja, suspenzu neprepričanja in virtualni realnosti, s katerimi kažemo pot



5. Transfer, otroški konflikt in seksualnost

Freud je ugotovil, da lahko motive izražene v sanjah in simptomih lahko sledimo nazaj v preteklost. Prav tako je opazil tudi, da so bili v teku analize njegovi pacienti nagnjeni k temu, da so različice motivov in čustev, ki so jih čutili do zgodnejših objektov ljubezni in sovraštva (posebej še do staršev), doživljali do njega. Ta fenomen je Freud poimenoval »transfer«. Glej primer »podganarja«.

Motivi iz otroštva, razkriti s psihoanalizo so ponavadi vključevali čutno ljubezen do enega starša pomešano z rivalstvom in ljubosumno mržnjo do drugega, to je konstalacija, ki jo je Freud poimenoval »Ojdipov kompleks«. Zdi se namreč, da so majhni otroci nagnjeni k intenzivnemu psihičnemu konfliktu, ki obstaja med željama raniti ali pregnati vsakega starša, ki mu zavidajo in ga sovražijo kot tekmeca za ljubezen drugega, ter željo za ohranitev in obvarovanje tega istega starša, ki ga ljubijo tako čutno kot tudi kot skrbnika, pomočnika in vzornika. Nadalje, otroci očitno pripisujejo veliko čustveno pomembnost njihovi interakciji z njihovimi starši na osnovi disciplinirane in kooperativne dejavnosti, kot so hranjenje, izločanje in (menagement of waste?). Te dejavnosti vključujejo tudi prvo uporabo in zato tudi prvo stimulacijo, telesnih organov ali con – posebej še usta, genitalije in anus – ki bodo kasneje igrali vlogo v emocionalno pomembnih aktivnostih normalne in nenormalne seksualnosti. Analize kažejo, da imajo čustva povezana z zgodnjimi uporabami teh organov pomembno kontinuiteto s tistimi, ki so nastala z njihovo kasnejšimi uporabami; in na teh osnovah je Freud zgradil teorijo, ki je sistematično povezovala normalno in nenormalno seksualnost v razvoju posameznika.

V normalnem razvoju se šibkejša in manj sprejemljiva čustva iz otroštva podredijo procesu represije, ki jih je odstranil iz zavestnega mišljenja in načrtovanja, tako, da lahko dosežejo pomiritev samo posredno. Razen tega, da povzročajo sanje ali simptome, takšni vzgibi lahko podvržejo proces sublimacije s čimer zagotavljajo simbolični pomen za vsakodnevne dejavnosti ter so tako lahko pomirjeni v njihovem dogajanju tudi pomirjeni. (primer učitelja in sakerja)


Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #3 - 06.05.2003 at 17:14:02
 
6. Fantazija in primarni procesi

Psihoanalitiki danes pogosto opisujejo vrsto imaginativne reprezentacijske dejavnosti, ki služi za umiritev nezavednih želja, kot fantazijo. Fantazije se lahko pokažejo, ne samo v sanjah ali simptomih, ampak tudi v katerikoli obliki dejavnosti, ki ima reprezentacijski pomen; in fantazije značilno realizirajo psihološke mehanizme in procese opisane v psihoanalitični teoriji. Osebe torej s stalnimi življenje-oblikujočimi fantazijami samih sebe na modelu drugih, postavljajo identifikacije s temi osebami; in ta proces je Freud vzel za centralnega pri konstituciji jaza.

Freud je bil prepričan, da vzorec reprezentacije izpolnitve želje, v katerem želja da P sproducira pomirjajočo (in mogoče simbolično) reprezentacijo, da P, označi primarni proces pomiritve želje, medtem, ko vzorec intencionalne akcije, v kateri želja, da P, daje pojavitev pravi akciji ali simulaciji, da P, označi sekundarni proces, ki je tako viden, kot razvijajoč se iz prvega, primarnega procesa, kot tudi pojavljajoč se v njegovem kontekstu. To lahko razumemo kot trditev, da sedanja akcija karakteristično stoji v reprezentacijski in pomirjajoči relaciji z željami iz preteklosti. (primer podganar in saker). Torej lahko rečemo, da se oseba, ki deluje v sedanjosti, lahko predstavlja samo sebe, kot zadovoljujočo in lahko tako v resnici zadovoljuje želje, ki so ostale nezadovoljene iz zgodnjega otroštva.


7. Psihologija in možgani

Freudove začetne raziskave so bile raziskave živčnega sistema in v svojem delu Projekt za znanstveno psihologijo (1895), je orisal različico fizikalizma – teorijo psiholoških procesov kot živčnih procesov.
Freud je tako identificiral željo-izpolnjujočo pomiritev infantlne proto-želje z obliko živčne prototipne aktivacije.


8. Psihična struktura in funkcija

Freud je dodelil nalogo vzgajanja čuta realnosti hipotetični nevrološki strukturi oziroma funkcijskemu delu uma, ki ga je imenoval »das Ich« ali ego (Jaz). V njegovi končni konceptualizaciji je to strukturo povezal še z dvema drugima: 1. »Nadjaz«, ki presoja ali kritizira jaz in vključuje tudi »ideal Jaza«, ki predstavlja ideje ali standarde s katerimi je bil Jaz sojen; ter 2. primitivno »Ono« ali id, ki je naravna matrica (kalup) osnovnih in potencialno konfliktnih instinktov ali gonov – to je, struktur, ki bi proizvajale osnovna čustva in motive (vzgibe) za delovanje – iz katerih se razvijejo ostali. Njegove pozne obravnave teh pojmov so še posebej težavne, deloma tudi zato, ker kombinirajo razlikujoče se načine razlage.

Freud je vzel gone, ki konstituirajo Ono, kot razdeljene v dve glavni kategoriji: tisti, ki povzročajo motive, ki so konstruktivni in kreativni, kot so naklonjenost, ljubezen, skrb..., te je imenoval življenjski instinkti; in tiste, ki proizvajajo motive, povezane z agresijo, kot zavist in sovraštvo, te je imenoval destruktivne ali instinkte smrti. Seksualni nagoni (ali motivi) skupaj s temi merijo na samo-ohranitev in so na splošno med življenjskimi instinkti; toda glede na njihovo dovzetnost (plasticity), so nagnjeni k mešanju z agresijo, kot v primeru sadizma, mazohizma, razvrednotenja objekta ljubezni ter tako naprej. Tako je bilo njegovo končno stališče, da lahko primarni konflikti v posameznikovem življenju – ti, ki povzročajo potlačitev in lahko postanejo povzročitelji mentalne bolezni – vključujejo seksualnost, vendar so v končni fazi spoznani kot oklevanje med impulzi ustvarjanja ali uničevanja.

Po Freudovi teoriji sta se Jaz in Nadjaz razvila iz Onega, v glavnem skoz otrokove formativne identifikacije z drugimi, posebej starši. Otrok ponavadi napreduje proti samo-kontroli s predstavljanjem prototipičnih podob staršev, v njihovi vlogi regulatorjev socialno pomembnih telesnih aktivnosti, posebej, kot smo že zapisali, teh, ki vključujejo hranjenje in iztrebljanje. Te »najzgodnejše roditeljske podobe iz otroških let(imagos)« zagotovijo osnove za Nadjaz. Ta samo-kritična zmožnost uteleša otrokovo agresijo v projektirani obliki ter tako teži k temu, da je daleč bolj kaznovalna kakor dejanski starši. Zato je lahko vir velike tesnobe ali krivde, v ekstremu pa celo samomora. (primer podganar)

Nadalje otrok vzpostavlja svoj Jaz z identifikacijo s staršema kot predstavnikoma, to je kot tistima, ki želita in zadovoljujeta željo. Glavni korak v normalni razvoj je identifikacija s staršem istega spola, kar ima za svojo posledico to, da so seksualne (in druge) želje izražene ne-incestno, heteroseksualno in reproduktivno. Da bi se to uresničilo, pa mora otrok prekiniti namero zamenjave starša, kateremu zavida s tem, da postaja tak kakor on ali ona. Tako končna vzpostavitev Jaza in Nadjaza sovpade s tem, kar je Freud imenoval razkroj Ojdipovega kompleksa.


9. Socialna psihologija

Freud je trdil, da kohezivnost mnogih skupin izhaja iz identificiranja njihovih članov drugega z drugim s tem, da položijo skupno idealizirano figuro (ali vzrok ali prepričanje) na mesto ideala Jaza. Skupine se lahko tako identificirajo s projekcijo njihovih slabih aspektov – in v posameznem njihovih lastnih sovražnih in destruktivnih vzgibov (motivov) – v neko skupno mesto, ki tako postane fokus kolektivnega in legitimnega sovraštva. To je lahko neka določena figura, kakor hudič ali druga družina, nacija ali rasa, katere voditelji so prav tako lahko očrnjeni ali demonizirani.

Ljudje, ki se identificirajo z istim idealiziranim objektom ali si predstavljajo skupni objekt kot osovražen, se lahko zato v sodelovanju v destruktivnih dejavnostih, katere so uveljavljene s skupnimi ideali, počutijo očiščene, združene in upravičene. Identifikacija s projekcijo dobrih in slabih aspektov v skupno mesto tako sistematično služi za organiziranje oseb v skupine, ki predstavljajo sebe kot nerealistično dobre in druge kot nerealistično slabe; in to po vrsti dovoljuje agresivne in destruktivne vzgibe (motive), da so sprejeti in zadovoljeni z minimumom posrednosti in krivde. Ta vzorec dobrega proti slabem si deli večina udeležencev v veliki raznoličnosti človeških konfliktov, ki jih spodbuja. Kjer so skupine organizirane na teh temeljih težijo njihova racionalna nasprotovanja k temu, da so podprta s sumničenji in sovraštvi za katera se lahko vidi, da so iracionalna, vendar ostajajo bolj ali manj neizsledljiva, dokler so vdelana v skupinsko kohezijo.



Slava mu 8)
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #4 - 06.05.2003 at 17:21:54
 
Freud v slovenščini:

  1. Analiza primera sanj (sanje o# Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
  2. Motiv izbire skrinjic          Freud, Sigmund  1996  slv# članek/sestavek
  3. Mali Hans ; Volčji človek      Freud, Sigmund  1989  slv# monograf. publ.
  4. Sanje o treh parkah            Freud, Sigmund  1997  slv# članek/sestavek
  5. Metapsihološki spisi           Freud, Sigmund  1987  slv# monograf. publ.
  6. Das Unheimliche                                1994  slv# monograf. publ.
  7. Inhibicija, simptom in tesnob# Freud, Sigmund  2001  slv# monograf. publ.
  8. Infantilna vrnitev totemizma   Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
  9. Predavanja za uvod v psihoana# Freud, Sigmund  1977- slv# monograf. publ.
 10. "Otrok je tepen" : (prispevek# Freud, Sigmund  1989  slv# članek/sestavek
 11. Regresija                      Freud, Sigmund  1989  slv# članek/sestavek
 12. Michelangelov Mojzes           Freud, Sigmund  1989  slv# članek/sestavek
 13. Dve analizi                    Freud, Sigmund  1984  slv# monograf. publ.
 14. Ženskost                       Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
 15. O psihogenezi primera ženske # Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
 16. Uporaba razlage sanj v psihoa# Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
 17. Nasveti zdravniku pri psihana# Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
 18. Poti psihoanalitične terapije  Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
 19. O "divji" psihoanalizi         Freud, Sigmund  2000  slv# članek/sestavek
 20. Humor                          Freud, Sigmund  1991  slv# članek/sestavek
 21. O posebnem tipu izbire objekt# Freud, Sigmund  1991  slv# članek/sestavek
 22. Nelagodje v kulturi : /peto p# Freud, Sigmund  1991  slv# članek/sestavek
 23. O seksualnem razsvetljevanju # Freud, Sigmund  1992  slv# članek/sestavek
 24. O infantilnih seksualnih teor# Freud, Sigmund  1992  slv# članek/sestavek
 25. Psihopatske osebe na odru      Freud, Sigmund  1992  slv# članek/sestavek
26. Prihodnost neke iluzije ; Die# Freud, Sigmund  1996  slv# monograf. publ.
 27. Primer Schreber                                1995  slv# zbornik
 28. Nekateri tipi karakterja iz p# Freud, Sigmund  1993  slv# članek/sestavek
 29. Tri razprave o teoriji seksua# Freud, Sigmund  1995  slv# monograf. publ.
 30. Pismo Maximu Leroyu o Descart# Freud, Sigmund  1993  slv# članek/sestavek
 31. Opombe o transferni ljubezni   Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
 32. O fausse reconnaissance ("déj# Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
 33. Spominjanje, ponavljanje in p# Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
 34. Končna in neskončna analiza    Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
 35. O transformacijah nagonov, še# Freud, Sigmund  1994  slv# članek/sestavek
 36. Infantilna genitalna organiza# Freud, Sigmund  1994  slv# članek/sestavek
 37. O vsesplošni težnji po poniža# Freud, Sigmund  1993  slv# članek/sestavek
 38. Michelangelov Mojzes           Freud, Sigmund  1994  slv# članek/sestavek
 39. Pesnik in fantaziranje         Freud, Sigmund  1991  slv# članek/sestavek
 40. Tabu devištva                  Freud, Sigmund  1993  slv# članek/sestavek
 41. O Weltanschauung : ali vodi p# Freud, Sigmund  1992  slv# članek/sestavek
 42. O dinamiki transferja          Freud, Sigmund  1996  slv# članek/sestavek
 43. Konstrukcije v analizi         Freud, Sigmund  1996  slv# članek/sestavek
 44. Dostojevski in očetomor : (od# Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
 45. Meduzina glava                 Freud, Sigmund  1996  slv# članek/sestavek
 46. Interpretacija sanj ; Die Tra# Freud, Sigmund  2000  slv# znanstvena mon.
 47. Očrt psihoanalize : (1938)     Freud, Sigmund  2000  slv# znanstvena mon.
 48. Interpretacija sanj ; Die Tra# Freud, Sigmund  2001  slv# monograf. publ.
 49. Nelagodje v kulturi            Freud, Sigmund  2001  slv# monograf. publ.
 50. Aktualna razmišljanja o vojni# Freud, Sigmund  1999  slv# članek/sestavek
51. Zakaj vojna?                   Freud, Sigmund  1999  slv# članek/sestavek
 52. Vprašanje laične analize: pog# Freud, Sigmund  1999  slv# članek/sestavek
 53. Seksualnost v etiologiji nevr# Freud, Sigmund  1998  slv# članek/sestavek
 54. Vpeljava obravnave : (nadaljn# Freud, Sigmund  1997  slv# članek/sestavek
 55. Družinski roman nevrotikov     Freud, Sigmund  1997  slv# članek/sestavek
 56. Spisi o umetnosti              Freud, Sigmund  2000- slv# monograf. publ.
 57. O psihoterapiji histerije      Freud, Sigmund  1999  slv# članek/sestavek
 58. Odpori proti psihoanalizi      Freud, Sigmund  1995  slv# članek/sestavek
 59. Vražja nevroza iz sedemnajste# Freud, Sigmund  2002  slv# članek/sestavek
 60. Poročilo o primeru paranoje, # Freud, Sigmund  2002  slv# članek/sestavek
 61. Študije o histeriji ; Studien# Breuer, Josef # 2003  slv# monograf. publ.

Če koga slučajno zanima kaj več Wink
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #5 - 06.05.2003 at 17:49:53
 
Na psihoanalize!  Wink...
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
Moonlight
5
*****
Offline

You are the master of
ure Body and  ure soul.

Posts: 1189
MEDVODE
Gender: female
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #6 - 06.05.2003 at 19:41:19
 

Devi, pa ne Zmajček noooooo... Grin
Aloooo... Grin

In Freudu Res IZ vsega Srca Čestitam...
Njegova Psihoanaliza VSAKEGA prebudi... se malo zamisli in potuje najprej... Wink

Pa se  mi je Zdel, da sva se ravno včeri pogovarjala, pa mi ni OMENIL, da ima ROJSTNI dan...

O Tii, Tii, SIGMUND... Wink

Želim ti lepe ANALIZE sanj In Osebnosti Na oni Strani...
Veselo mi praznuj... Wink

pozdravček in  Kiss od Tvoje...

Star12... Wink

Tale mi je Zelo zanimiva... Wink

http://www.barclayshaw.com/resources/jpegs/freud.jpg

Back to top
 

Your soul has WINGS.
 
IP Logged
 
himynameis
5
*****
Offline

Equilibrium.
Posts: 1392
Earth
Gender: male
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #7 - 06.05.2003 at 21:11:45
 
Freud - moj vzornik. Slava mu. Smiley
Back to top
 

Why? There is no why! Why is a mind f**king word!
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Freud ima rojstni dan
Reply #8 - 13.12.2004 at 20:18:23
 
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Page Index Toggle Pages: 1