|
Gru Gru
|
Spremljam tole debato, ki teče že nekaj dni, pa sem se zdej, ko se je nabralo kar nekaj materiala odloču, da se mal oglasim.
Kot prvo: Nobena navezanost ni dobra – tukaj mislim, da ni potrebno razširjat razmišljanja, s tem pa mislim, na vse navezanosti, kot so cigareti, alkohol, marihuana, in seveda, pomemben vidik, navezanost na svoje mišljenje in svoj zorni kot gledanja.
Tu v tej debati pa se širokost le te precej izgublja, ker vsak vleče v svoj kot, v svojo navezavo.
Nadalje, bi rad poudaril, da se spremembe odvijajo počasi, ampak dejstva kažejo, da ozaveščanje pri marihunani naleti na mnoge predsodke, še preden se vsak posameznik prepriča v neka osnovna dejstva.
Se strinjam, da se postavijo neke smernice, neka pravila, pa vendar, pravila za alko so že davno postavljena, pravila za cigarete tudi in nebi jih bilo prav težko prirediti še za marihuano.
Velik problem tiči tudi v mnogih glavah, ker ko vidijo nekoga z jointom, takoj sledi klasifikacija, da je ta oseba džanki, narkoman, brezdelnež...
No sam sem se gibal, se še gibljem v mnogih družbah, v mnogih različnih okoljih, in prav zanimivo je da se med kadilci ali uživalci trave najdejo tudi politiki, predstavniki oblasti, uspešni podjetniki in še bi lahko našteval. Vendar za resnico se noben od teh »uspešnežev« ne poteguje, ali le skrivoma. Preveč je tu nekih vzorcev, in poistovetenja s pojmom narkomanija, droga. Zelo podobno se dogaja na področju alkohola. Imamo mnogo zgoraj omenjenih oseb, ki poleg svoje poslovne, karierne uspešnosti, tudi uspešno skrivajo svojo navezanost alkoholu.
Zatorej, je potrebno da se o čim več stvareh odprto, javno govori. Zapiranje v samo intimo, posledično privede, do stanja ki ga imamo danes in je značilno predvsem za zahodni-civilizirani svet. Vsi so pametni, vsi vse vedo, vsi se skrivajo po kotih, po drugi strani pa vidimo v glavah totalen nered in že majhen pritisk na pokrov ega jih totalno iztiri.
Moje mnenje, da je da se o vsem javno diskutira in debatira. Ne pa da se z direktnim obsojanjem zapira vrata novim miselnostim in idejam.
Dejstvo je, da marihuana, niti cigareti, niti alkohol ne sodijo v parke – igrišča pred vrtci, ampak v zato izbrane prostore.
Človek je s svojim »demokratičnim« pristopom, omogočil da alhkohol pride na police, na domet roke za vsakdanjo uporabo. Enako se dogaja s tobakom. S prepovedanimi drogami niti ni veliko razlike, razen v tem, da so zakonsko preganjane.
Če malo pogledamo v zgodovino, so dostop do takih in podobnih substanc imeli zaupanja vredni osebki, imenovani šamani, in da so uživanja le teh striktno uporabljali v obredne namene, ne pa v vsakdanjiku. Tudi poznali so zelo dobro, vsako od rastlin, in nadalje pripravkov, ki so bila del njihovega okolja.
In obredno uživanje je imelo in še vedno ima svoj namen.
Prav hecno mi je bilo gledati eno oddajo, ki jo je naredila ena afriška televizija in primerjala, njihove plemenske običaje, z običajem veselice nekje v Nemčiji. Kako se razlikuje dojemanje takih ritualov: v plemenih skorajda nikoli ni prišlo do pretepov, ali kroničnih utrujenosti, naslednji dan so sposobni normalno funkcionirat, medtem ko bavarski primer kaže na primitivni pristop že pri muziki »aus tirol« in bruhanjih po vseh kotih, pretepih, da o mačku naslednji dan ne govorimo.
Moje mnenje je, da bi se morale vse substance (prepovedane in legalne) raziskat (to že v precejšni meri že so), postavit na mizo rezultate in dovolit uporabljat le v primerih večjih zabav, s kontroliranim jemanjem odmerkov.
Ampak ker je to že takoj nasprotje demokracije, in svobodne izbire človeka, bo to ostalo zgolj pri teh napisanih vrsticah.
|
Home
Pages: 
