no končno nekaj konkretnega.

Glede financiranja prireditev je takole. Te se financirajo iz prostovoljnih prispevkov

, tistih ki želijo prispevati. Recimo na Bledu je dvorano najel in plačal prijatelj sam.

Tudi v Postojni sem najel in plačal dvorano sam in ni mi žal. Če želi kdo prispevati v redu, če pa ne pa tudi prav.

Na splošno se ljudje okoli denarja itak preveč sekirajo.

Glede tega, da pri Maharajiju kaj moraš ???, to pa ne drži in si draga ana to narobe razumela, ali pa sem se sam narobe izrazil. Pri tem učenju prav nič ne moraš, vse samo, če želiš.

Tudi glede stanovanja, je popolnoma vseeno, koliko veliko je. Kadar sem z otroci skupaj v enem prostoru, počakam, da zvečer zaspijo potem si pa privoščim tehnike. Če je to zjutraj vstanem pred njimi, če je pa to preko dneva, jih prosim, naj me med prakticiranjem ne motijo in se prek glave pokrijem z rjuho.

Otroci to razumejo in me ta čas pustijo pri miru, je pa zanimivo, da nekateri otroci celo vzpodbujajo svoje starše, naj vendar prakticirajo, saj so opazili, da so starši po prakticiranju bolj pozorni do njih in bolj prijazni.

Glede tega, da bi moral videti mojstra vsaj enkrat na leto v živo, pa takole. Tukaj v tem svetu mojstrovega spoznanja ni besedice moral.

Pripročljivo je, če si to lahko privoščiš. V mnogih deželah sveta, so njegovi učenci tako revni, da ga vidijo samo takrat, ko pride on tja. Včasih lahko to traja precej let. Vendar to ne pomeni, da zato kaj manj prakticirajo, ali se imajo kaj manj dobro v tem notranjem spoznanju.

V glavnem pa je tako, da je mojster samo ogledalo učencem na njihovi notranji poti.

Če razumeš, da je ta pot samo priložnost in možnost, potem si pač vzameš čas, greš pogledat tja, tako kot sta to lepo storila gape in ana, pa je.

Veliko imam prijateljev, ki niso učenci Prem Rawata, pa se prav lepo razumemo in dopolnjujemo. Ko začnemo enkrat gledati na to, kako lahko bogatimo drug druge s svojimi pozitivnimi izkušnjami, svet postane res lepši.