In stvarniki Elohim so rekli: "Glejte, dali smo vam vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom: naj vam bo v živež, vse zeleno zelišče pa v živež vsem živalim zemlje in vsem pticam neba, in vsemu, kar se giblje na zemlji in ima dušo nefeš v sebi". (Geneza 1, 29-30).
Zakaj o vsem tem nič ne vemo?
Ker je tudi najbolj izsušen rakov pacient v očeh industrije tolst zlat osel. John D. Rockefeller je 1928 združil svoj imperij z nemškim kartelom IG Barve (ta je z milijoni in svojimi izdelki močno podprl Hitlerja) - in s tem ustanovil največji in najvplivnejši farmakološki kartel na tem svetu. Zanj je največja kriva vera misliti, da ima narava zdravila za vsako bolezen. John Rockefeller je umrl 99 leten leta 1937. Nikdar v življenju ni uporabljal kemičnih zdravil, ampak vedno samo naravna.
Se še spomnite starih pripovedi o ladijskih posadkah, ki jih je pokosil skorbút (slabokrvnost, krvavitev sluznic), čisto enostavno zato, ker dalj časa niso užili vitamina C. Preživeli, ki so se za silo privlekli na kopno, so takoj ozdraveli, pa od začetka niso vedeli, da zato, ker so "normalno jedli". Pozneje so na ladje natovorili sode s kislim zeljem in skorbut se je za vedno poslovil.
Pred 50 leti je ameriški zdravnik dr. Ernst Theodor Krebs odkril, da gre pri raku za nekaj podobnega kot pri skorbutu: gre za bolezen prebavil, ki se odpravi, če se použije dovolj tiste snovi, ki bolezen preprečuje. V primeru skorbuta je šlo za vitamin C, v primeru raka pa je to
vitamin B 17.
Še nikdar slišali o tem?
Ravno v tem tiči problem.
Tako je 1974 govoril odkritelj vitamina B 17.
http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030410010149474
Home
Pages: 
