Jaz se ne bi strinjal z misijonarskim delom v RKC, ko širijo vero v ostale neobljudene kraje širom sveta, vse v imenu in po naročilu Boga - krinka za podjarmljanje. Občutek imam kot da gre za barantanje, izmenjavo, mi vam hrano, vi pa v zameno sprejmite našo vero in križ. Če pa "divjaki" nočejo sprejeti križa, pa jih dobijo po glavi s težkim železnim križom, da takoj pristanjo v nebesih. Za primer bi vam omenil španske konkvistadorje (A. Vespucci), ki so v pohlepu za zlatom, pod pretvezo, da širijo krščansko vero, na zverinski način iztrebli in asimilirali severno in južnoameriške Indijance - Azteke in Inke in njihovo kulturo. No, saj niti niso imeli dosti fizičnega dela, da bi vihteli muškete in sablje, ker so bile za njih pogubne za nas Evropejce povsem neškodljive bolezni, npr. gripa. Z antropološkega in sociološkega vidika je to katastrofalno, če neki več tisočletni t.i. "primitivni" kulturi vsiljuješ svojo "napredno" kapitalistično krščansko kulturo. Se kdo zaveda, kakšno škodo lahko povzočimo? Pojavi se materializem, delitev zemlje, potrošništvo, družbeno razslojevanje glede na lestvico - kdo ima kaj in kdo ima zelo malo ali nič, opustitev starodavnega načina kultiviranja zemlje, opuščanje navad in običajev, poznavanja zdravilnih rastlin gre v pozavo, namesto tega pa se pojavi potreba po farmakološkem gigantu za goltanje raznovrstnih tablet, zato pa rabiš denar - $$$. Oropamo jih dostojanstva, naselimo samo za njih rezervirana ozemlja, ljubkovalno jih imenujemo rezervate, kjer je največje stopnja brezposelnosti, alkoholizma in samomorilnosti v celotni državi => USA. Se splača širiti krščanstvo za tako visoko ceno? Zakaj jih ne pustimo na miru in celo oskrunjamo kraje, ki so za njih sveti - nekatere gore v Avstraliji so za Aboridžine svete, mi pa smo jih naredili v turistične atrakcije in kršimo njihova pravila, ko nečimrno stopicamo po njih? Mi bi se mogli od njih nekaj naučiti, ne pa smo prepričani, da jih mi razsvetljujemo in vlečemo iz dreka z vsiljevanjem naše vere in kulture. Napačno...

PS: Če ste gledali epizode vesoljske ladje Enterprise, zagotovo veste kdo so Borgi in kaj delajo.

Ja, ta potreba po širjenju svoje vere, to je ena od stvari, ki me pri krščanstvu zelo moti. Niso sposobni sprejeti drugačnosti, druge vere, druge poglede na svet in življenje, druge nazore. Včasih je to šlo z mečem in ognjem, danes, ko pa se le ne pustimo več kar tako prepričati in se morajo truditi ne samo za širjenje vere ampak  tudi za ohranitev svojih ovčic v vsaki fari, pa se poslužujejo bolj manipulativnih načinov. Imajo npr. psihologe, družinske terapevte, duhovne vaje za mlade, razne forume, svoje časopise in knjige. Govorijo o ljubezni, hkrati pa še vedno vztrajajo na grehu in krivdi, so proti vsakemu dogovoru, ki bi med zakonci različnih ver ali nazorov dopuščal drugo kot krščansko (katoliško) vzgojo, vpletajo se v vsako poro družinskega življenja (spolnost, načrtovanje družine, vzgoja otrok), vsiliti hočejo svojo zakonodajo, za svoje visoke predstojnike izbirajo konzervativne in agresivne ljudi, skratka, na vsak način hočejo ohraniti oblast. In potem se čudijo, da ljudje, ki mislijo drugače, čutijo odpor proti njim, ki jih je "ena sama ljubezen". In te, ki se ne strinjajo z njimi, označijo za nezrele, zaslepljene ali kaj podobnega, saj jim več ne morejo rečt heretiki.

exorcist wrote on 11.11.2003 at 19:25:43:


Exso, krščanstvo se zihr ne  bi ohranilo, če ne bi v seb imelo enga pozitivnega univerzalnega naboja, ki je folku na etnično tko hetergonemu območju kot je evropa omogoču, da je zaživu skupaj. Tako  znotraj  imperijev (že rimski ga je spoznal za koristnega, še bolj karel veliki, pa vsak cesar je  rabu papežev balgoslov, z  napoleonom vred), ampak tud drug ob drugem znotraj fevdalnih, mestnih in kasnej nacionalnih držav. Sprejem  krščanske vere  je  pogana nardilo za sočloveka ne glede na na teritorialno, jezikovno/rodovno poreklo. Tkorekoč iz tujca brata, kar je blo v času takratnih prvih usodnih stikov med različnimi kulturmi skorajda optimalna rešitu, ki  pa se je takoj zlorabla v križarskih vojnah in kasnej v kolonizaciji amerike, afrike in indije. Tam je blo pokristjanjevanje  direktno  v funkciji podjarmljanja, čeprav je po drug starn spet res, da je dosktkrat edino misionrstvo lahko blažilo posledice zavojevalske  ekonomije. Pohlep je bil pač hitrejši od sočutja, oba pa je sistemtično gojila prav  krščanska etika (roparsko mentaliteto konkvistadorjev katoliška, kapitalistično kolonizatorjev pa  protestantska).  

Tko da en pozitiven univerzalen naboj ima krščanstvo  zihr v seb, samo mu nekak okoliščene (po moje  cerku!) ne dajo, da bi se parv cajt na parvmu mestu izrazu. Katoliki/protestanti/pravoslavci z občutkom za avtentične potrebe cajta  bi ga moral zant začutit pa iz  nauka izluščit, ker nekje noter ziher je, če ne se ne  bi mogel v zgodovini niti  izkazat. Jest ne   vem, kaj bi to blo, to iskanje prepušačam vernikom, za cerkev pa upam, da se bo ob tem iskanju  držla pri strani pa pokzala več posluha za to, kar bodo verniki sami  najdl.