Nedavno sem v neki restavraciji prisluhnil pogovoru dveh prijateljic, tik za mojo mizo. Pogovor je tekel o stvareh, ki sem jih tisti čas proučeval, zato sem dialogu pozorno prisluhnil. Šlo je nekako takole:

»Na tem svetu je vse bolj noro. Toliko prometnih nesreč, naravnih katastrof, vojn, ropov in ubojev, kot jih še ni bilo nikoli prej. Sam bog ve, kakšna usoda nas bo doletela. Kaj dobrega se nam prav gotovo ne obeta.« Druga pa je ob tem pripomnila:


»Prav imaš. Tudi sama to vse bolj opažam. Prav neverjetno je, kaj vse se mi dogaja v tem času. Saj veš, kakšne probleme imam z možem. Določenih stvari mu nikakor ne morem dopovedati. Praktično ves čas se prepirava o malenkostih, ki sploh nimajo nobenega pomena. Včeraj pa sem se za nameček sprla še s sinom, in res ne vem, zakaj se mi vse to dogaja. Kot da bi se svet zarotil proti meni. Mogoče mi je pa usojeno, da se bom celo življenje prerekala s svojimi najbližjimi. Kdo ve, včasih je usoda lahko zelo kruta.«

Ob tem pogovoru sem se tudi sam zamislil. Tako približno izgleda dialog današnjih ljudi. Slikovito in čustveno obarvajo svoje probleme ali probleme tistih, ki se jih sploh ne tičejo, se o njih pogovarjajo, razglabljajo o tem, kaj je pravično in kaj ne, potem pa se nemočno obračajo na usodo in boga, ki naj bi napisal načrt za našo prihodnost. Pogovor v restavraciji še zdaleč ni izjema. Lahko bi se ustavil kjerkoli in prisluhnil podobnemu dialogu.
Tako pač danes razmišlja večina. Odgovornost za nastale probleme venomer išče zunaj sebe. Krivdo polaga na partnerja, otroke, politiko, gospodarstvo, službo, na svojega delodajalca in tako naprej. A če bi se človek zares poglobil v sebe, v vesolje svoje duše, bi ugotovil presenetljivo dejstvo, ki ga verjetno ne bi sprejel tako zlahka.

Sleherni problem, vsak neljubi dogodek, pripetljaj, nesrečo ali tragedijo si ljudje izberemo sami. In za to smo tudi sami odgovorni.

»Sem morda jaz kriv, če se je tisti tepec sredi križišča zaletel vame pri štirideset kilometrih na uro?«, »Kaj naj naredim, če vedno ko pridem domov, poslušam le kritike in napake, ki sem jih storila?« »Kako naj se ne jezim, če delodajalec namesto mene poviša nekoga, ki ima veliko manj izkušenj in znanja, kot jaz, pa še mlajši je povrhu.«


Že slišim vaše ugovore in vem, kaj želite s tem povedati. Človek bi vse svoje probleme najraje lepo prepustil nekomu zgoraj, ta ima tako ali tako načrt za vsakogar, slej ko prej pa bo jasno, ali je ta načrt zanj ugoden ali ne. Tak način razmišljanja o svojih problemih in tudi o problemih kogarkoli drugega, bo prej vse skupaj še bolj poglobilo kot pa spremenilo na boljše.

Vsak dogodek našega življenja torej ljudje ustvarimo sami. Pa naj gre za nesrečo, prepir, rop, celo naravne katastrofe. Vem, da se sliši nenavadno, a ljudje dejansko razpolagamo s tako mogočnimi orodji, da lahko vplivamo na karkoli, tako na dobro, kot slabo v življenju. Vse pa je stvar izbire. Človek je namreč ustvarjalno bitje. S tem namenom je tudi na svetu - da ustvarja. Kot tak lahko na zemlji ustvari raj, ali pa »pekel«, kot smo to poimenovali. Bolj kot se bomo zavedali svoje moči vplivanja, bolj pazljivo bomo ravnali s sposobnostmi, ki so nam bile dane.

Da lahko poljubno ustvarjamo, karkoli si želimo, imamo v lasti tri mogočna orodja, ki nas opredeljujejo v vsaki situaciji - misel, besedo in dejanje. Vse se začne v mislih. Misel prehaja v besedo, beseda pa končno v dejanje, ki mu sledi določeno izkustvo. Vsako od teh treh prvin je izredno ustvarjalno. Tako misel, besedo, kot dejanje sestavlja čista energija, ki se ob njihovi uporabi nenehno sprošča v vesolje. Iz česa pa mislite, da je sestavljena snov? Znanstveniki so dokazali, da je otipljiva materija sestavljena iz energije. Prav iz te iste energije, ki se sprošča iz naših misli, besed in dejanj. Če torej človek lahko z mislimi, besedami in dejanji ustvari materijo, potem vsekakor lahko tudi posamezen dogodek ali situacijo, mar ne?
Če razmišljate o tem, da nikoli nimate dovolj denarja, uganite kakšen proces sprožite. V mislih izoblikujete predstavo o sebi, kako ste vedno brez denarja. Misli so prva raven ustvarjanja, rojena energija. Kaj kmalu o tem spregovorite z vašimi prijatelji, znanci in sorodniki. Besede so izražene misli in delujejo s še večjim učinkom. Slej ko prej, nezavedno tudi delujete tako, kot da nikoli nimate dovolj denarja. In kakšen je rezultat? Čez nekaj mesecev ostanete brez službe in kmalu tudi brez denarja, natanko tako, kot ste si zamislili v vaših mislih. Vam je to kaj znano?
Z mislimi, besedami in dejanji ste sprožili ustvarjalno energijo in tako ustvarili vse tisto, kar ste oddali - strah, bojazen, jezo itd. Močnejša kot je energija, hitreje in bolj stvarno se bo odražala v vašem življenju. Naj si ob tem sposodim verze modrih besed Bude, zapisane pred nekaj tisoč leti:

Misel vodi vse stvari,
misel jih rodi in oblikuje.
Če človek poln zlih je misli,
govori in deluje,
trpljenje mu sledi,
kot voz kopitom vpreženega vola.

Vam je zdaj mogoče kaj bolj jasno, zakaj se nekaterim ljudem lahko vedno in neprestano dogajajo lepe stvari v življenju, drugim pa same nevšečnosti in problemi? Zapomnite si; ustvarjalna energija se rodi v mislih, stopnjuje v besedah in uresniči v dejanjih. Ko skozi dejanja nekaj izkusite, potem v to verjamete. Tako oblikujete vaša prepričanja, ki pa zopet ustvarijo misli, pozitivne ali negativne in vedno se vrtite v krogu. Pazite torej kakšne so vaše misli. Od njih je odvisna vaša resničnost. Od njih so odvisni vsi dogodki, ki se vam bodo zgodili.

Če želite spremeniti svoj svet in svoje življenje, spremenite svoje misli. To utegne biti zelo zahtevna naloga, saj so na misli vplivali mnogi v vašem življenju. Starši, učitelji, religija, družba ter prijatelji so skozi dolgotrajen proces v vas utrjevali temeljna prepričanja, iz katerih danes izvirajo vaše misli, besede in dejanja. Seveda si vsi želimo, da bi se nam v življenju dogajale lepe stvari, zato moramo spremeniti tiste temeljne misli, iz katerih izhajajo naše težave. To, kar bom napisal v nadaljevanju vam lahko pomaga uspeti na kateremkoli področju vašega življenja. Lahko boste znova vzpostavili notranji mir, izboljšali odnose, postali bolj učinkoviti, pozitivni in kar je najpomembnejše, uživali boste srečo iz dneva v dan.

Skrivnost je v tem, da spremenite zaporedje misli, besede in dejanja. Kaj mislim s tem? Če ste do sedaj delovali tako, da ste najprej pomislili na določeno stvar, jo potem izrekli in nato po njej delovali, sedaj obrnite to paradigmo in najprej storite dejanje o katerem bi radi mislili novo misel. Nato izrecite besede, o katerih bi želeli misliti novo misel. Če boste storili to dovolj pogosto, boste izučili razum, da bo mislil na nov način. Pozabite na rek, premisli preden storiš, kajti nemogoče je storiti nekaj učinkovitega iz temeljne misli, ki je v osnovi neučinkovita.

Recite »ljubim te« prej, preden pomislite na prepir, z vašim partnerjem. Ko srečate berača, sezite v žep in mu dajte denar prej, preden utegnete pomisliti, da mogoče nimate dovolj denarja, da bi ga kar tako razdajali. Smejte se prej, preden pomislite na težave, ki vas pestijo, zahvalite se prej, preden pomislite, da to sploh ni tako pomembno v tem trenutku, skratka delujte prej, preden vas ujame razum s svojimi negativnimi mislimi, prepričanji in predsodki. Bolj pogosto, kot boste delovali in govorili tako, kot bi si v mislih želeli, prej boste srečni in zares svobodni. Kajti dobre misli osvobajajo. Svet okrog vas se bo spremenil in s spremenjenimi mislimi boste začeli doživljati stvari, ki jih do sedaj sploh niste poznali. Naredite to zase. Naredite to za svet v katerem živite.

Do danes ste lahko vaše probleme in težave vedno pripisovali neki sili, ki ima načrt za vas in vašo prihodnost. Vendar je ta mogočna sila, stvarnik ali bog, če tako želite, od vsega začetka v vas samih, kar pomeni, da sami ustvarjate sedanjost in s tem vašo prihodnost. Besedo usoda si od sedaj razlagajte kot čas, ki ga ustvarjate ravno ta trenutek in ne kot nekaj, kar je izven vašega dosega ali vpliva. Nihče drug ne bo reševal vaših težav, kot vi sami. Uporabljajte torej misli, besede in dejanja tako, da vam bodo služila in se ob tem ves čas zavedajte, da je s temi orodji mogoče ustvariti dobesedno vse, tako ljubezen kot strah, tako zdravje kot bolezen, tako nebesa kot pekel.

od kje pa prihajajo misli? ce to ves, jih po moje lahko tud kontroliras, drgac pa bl tezko.

kater pa je to prvi?

mind wrote on 24.02.2003 at 13:49:30:

kako pa lahko ti usmeris svoje misli na nekaj ali nekoga ki ga ne poznas? recmo en k nikol ni vidu avta, ne more "mislit" na avto, a ne? razen ce si ga imaginira, sam ta imaginacija je vcasih lahko skodljiva, ker lahko ornk izgubis stik z "naravo" objekta misljenja.

Quote:


Če hočeš uporabljat avto ga seveda moreš videt. Zakaj pa ne bi mogel občutit boga brez da bi ga videl ? A ga ti vidiš ?




LP

mind wrote on 24.02.2003 at 15:49:39:

boga lahko tud samo obcutis brez da ga vidis, ceprav ga vidis tud lahko. ampak imaginacija boga in bog sam sta dve razlicni stvari. dostkrat ljudje zamenujejo eno z drugim. razlika je v procesu realizacije. si prebral ze gito?

Bardo_Thodol wrote on 24.02.2003 at 16:30:12:

se mi je kr zdel da me bos "izvohu", kjerkol kej napisem. good to

nasa volja je lahko v skladu z Bozjo, ampak nikol ne more bit neodvisna od nje, ali Vrhovna. tko tud nikol ne mormo postat mi sami izkljucno-neodvisni ustvarjalci usode al karkol druzga.

"clovk obraca, bog obrne". ce mi hocmo trpet je on tist k nam ga omgoc, ce hocmo zadovoljstvo je spet on tist ki nam ga omogoc.

Quote:


Nisem. Razlog so predvsem izpiti in angleški text ki ti lahko vzame precej časa. Predvsem ne bi rad Gite samo prebral ampak jo razumel, kar pomeni, da samo branje verjetno ni dovolj ampak treba aktivno preštudirat stvar. Vsake tolko časa nekaj prebrat pa pomoje nima smisla. Smo na zvezi....




LP