Huh, sta mi dala za misliti… Kje naj začnem? Evo, tole mi je najtežje razumeti:
Amstel wrote on 22.02.2003 at 12:16:24:Lahko povem pa to, da gre predvsem za to dogajanje: moje izražanje, moj cilj, moje doživljanje, izkušanje sebe, razumevanje, tudi sabotiranja. In pridem do točke, ko ne obstaja vzorec, ne problem. Obstaja samo "klient", sam s seboj, da poišče to, kar resnično rabi in je rabil nekoč. Povezava v sebi s to potrebo, izražanje le te, "raztopi" vzorec. (tko jest to razumem in opažam) Oziroma, ko se povežem s sabo v resnici, lahko razpoznam, da me vzorec do tega ne bo pripeljal.
Spoznam absurd uporabe vzorca. In potem je le še odločitev, ali bom ta vzorec prenehala uporabljati, glede na to, da me ne približa moji potrebi.
e. wrote on 22.02.2003 at 14:45:31:Ne gre toloko le za prepoznavanje samega sebe, svojih problemov, ampak predvsem za ozaveščanje ovir, ki so prisotne v umu klienta/ke in predvsem za odstranjevanje teh ovir in tako za trajno rehabilitacijo sposobnosti, voljnosti klienta/ke živet po svoji lastni izbiri...
e. wrote on 22.02.2003 at 15:22:28:Vzorci v umu (kompromisi) so pravi in zlo močan pokrov. Pokrov, ki onemogoča prost pretok ljubezni, življenja, radosti, žalosti... in predvsem izražanja našega neomejenega potenciala.
Ko in če klient ponovno vzpostavi ta pretok (natančno, glede nezaupanja), ko se izrazi do te mere, da sam vidi, da vzorca ne potrebuje več, potem je to to. Potreba po uporabi vzorca odpade.
Tole mi je najtežje razumljivo: kako, hudiča, vzorec kar odpade. Ga ni. Ga prenehaš uporabljati, samo odločiti se je treba...
Meni je vse razumljivo in z vsem se strinjam tam do ozaveščanja vzorca. Do prepoznavanja tega, kaj in kdo v resnici si, kaj se skriva v tebi, zakaj reagiraš tako, kot reagiraš, zakaj se pojavi bolečina itd. itd. Prepoznavanje in ozaveščanje vzorca torej.
Ampak potka, kako vzorec pri Clearingu odpade, mi je pa nerazumljiva. Kako jaz vidim in kako jaz rešujem tele zadeve pri sebi, sem napisala v prejšnjem postu. Z zavedanjem v dani situaciji in z zavednim novim reagiranjem – novim zapisom vzorca torej. Kako pa se to zgodi pri Clearingu, mi pa res ni povsem jasno.
Zakaj? Ker se mi zdi, da sta zavest in podzavest dva ločena dela. Zavest je tisti del, ki se ga zavedamo, v podzavest pa spravljamo vse, česar ne potrebujemo, kar boli, česar nas je strah, česar se izogibamo… Naše reakcije ponavadi izhajajo iz podzavesti in so zato tudi nekontrolirane, zgodijo se v hipu, še preden lahko nanje vplivamo z zavestjo. Zato je vzorce tako težko prepisati. Zgoraj praviš, Maxix, da gre pri Clearingu predvsem za ozaveščanje ovir, ki so prisotne v umu klienta/ke in predvsem za odstranjevanje teh ovir. Nadaljuješ, da v trenutku, ko tvoja zavest spozna, da tega vzorca ne potrebuje več, potreba po uporabi vzorca odpade. Ampak, kako? Vzorec po mojem mnenju izhaja iz podzavesti in ne iz zavesti. Če in ko recimo ozavestiš, da je nezaupanje (da ostanemo pri tem primeru) tisto, česar pa ti ne želiš, to še ni konec potke. Je treba ta vzorec (ki še vedno tiči v podzavesti!!) na novo zapisat. Res mi ni jasno, kako lahko s tem, ko vzorec ozavestiš in ko ugotoviš, da ga ne potrebuješ in želiš več, ta kar odpade…
Eh, se bom morala najavit na eno seanso ali pa dve. Si bom izbrala kakšnega od mojih vzorcev, takšnega luštnega in simpatičnega, ki ga ne želim več uporabljati, pa se ti najavim, Maxix.
Da na svoji koži ugotovim, kako bo ta vzorček odpadel… Je po mojem mnenju res samo lastna izkušnja tista, ki te edina popolnoma v nekaj prepriča… Bom razmišljala v tej smeri. Ti se pa vseeno lahko še malce potrudiš in mi še kako drugače razložiš, kako vzorec z ozaveščanjem kar odpade. Morda na kakšnem konkretnem primeru?
Uf, evo, sem našla še en delček o tem:
e. wrote on 22.02.2003 at 14:45:31:Ljudje si izbirajo cilje na podlagi svojih lastnih želja, seveda, kaj pa drugega. In tudi ovire najdejo sami, v sebi. In potem jih tudi sami (z pomočjo tehnike ter terapevta), odstranijo.
S pomočjo kakšne tehnike?
Kakšna je vloga terapevta pri tem?