Quote:sem ze velikrat, pa me ze prej nekak nikol niso nevemkok "preprical", sploh pa po tistem k sm prebral se v Vedah glede tega in tistih ki sledijo Vedskim meditacijam. tko da me je zanimal ce si ti nekak drgac razumel tist, pa se je izkazal da ne prav velik, tko da ti ostaneta dve moznosti. al se najprej zivis po teh konceptih ki ti jih zagotavljajo fiziki, logika, kemiki, biologi in podobni "raziskovalci" al pa se obrnes ciz na drugo stran in poslusas tiste ki "vidijo".
Te-nej pa aryan, jest v vajini polemiki ne vidim nč med sabo izključujočega. Se v bistvu gresta eno sholastiko, vsak od vaju razmišlja logično in znotraj svoje paradigme konsitententno in niti ne opzta, da je vajina polemika prazparav vzporedna debata, ne pa koflikt argumentov.
Jest sploh ne vidim nobenga razloga, zakaj ne bi mogu religiozni kocept, utemljen na uvidu oz razodetju v celot in brez viška ali ostanka pokrit pozitivistično/racionalističnega in v končni fazi ateističnega pogleda na svet. Saj če religiozni koncept do konca doselden samemu seb, pol mora vse pojavne oblike eksistence (v smislu biti in bivanja) imet pokrite. In obratno, racionalističen koncept mora imet, če hoče bit sam do sebe do konca dosleden, do konca in brez ostanka radzdelan svoj empiričen kontekst. Ne more se ustavt na robu življenja, tko kot se religizni ne more transedentirat od življenja samga.
Zadnjič sem nekaj bral o sufizmu oz. muslimaskih sufijih, ki skupen izvor in kontekst vseh svetovnih religij najdl v čisiti modrosti (sofizem je itak bil grški izraz za čisto modrost, ki so ga arabci prisvojil, na da bi ga sploh prevedl). Na popolnoma enak način je čisto modrost, osvobojeno vseh religioznih in zanstvenih dogem in predsodkov, mogoče potegnt iz vseh svetovnih spoznanjskih paradigem. Si ne morejo bit v nasprotju, pa če se jih še tako trudmo ustvarjat.
Po moje zato, da nam ni dolgač, tko kot bardo pravi, da bi bla debata med enako misličemi zanjga dolgcajt

.