Quote:Pol pa ne govori nekaj kar ni res. Dr. fig,fig ni bil nikoli klošar.
Ok, sem nasedel tvoji provokaciji in pregledal zadevo.
Quote:1832 prvič zaprosi za odvetniško mesto. Prošnja je zavrnjena.
1833 6. aprila Prešeren v Trnovski cerkvi sreča Julijo Primic, hči bogate ljubljanske trgovke. Pesnikova ljubezen do Julije usodno zaznamuje njegovo delo in življenje
1834 izid Sonetnega venca, ki ga z akrostihom posveti Juliji, kar pa mladi dami in zlasti njeni materi ne ugaja najbolj.
1834 drugič zaprosi za odvetniško prakso, a je spet zavrnjen.
1837 v Ljubljano prispeta politična pregnanca, Poljaka Emil Korytko in Boguslav Horodinyski. Prešeren najde v Korytku sorodno dušo in dobrega prijatelja.
1837 pesnik spozna takrat petnajstletno Ano Jelovšek, s katero v zunajzakonski zvezi dobita tri otroke.
(dodatek: za tole bi ga danes obtožili pedofilstva)
1838 v Skaručni umre pesnikov oče Šimen.
1839 v Ljubljani za tifusom umre Emil Korytko.
1839 poroka Prešernove neuslišane ljubezni Julije Primic.
1839 rojstvo Francetove prve hčerke, Rezike, ki umre že leta 1840.
1839 živahno prijateljevanje z Andrejem Smoletom, dolgoletnim prijateljem in sošolcem, ki se je po dolgih letih vrnil v Ljubljano. S Prešernom načrtujeta izdajanje literature v slovenskem jeziku in celo slovenski časopis.
1840 Andreja Smoleta na praznovanju lastnega godu zadene srčna kap. Smole izdihne v Prešernovem naročju.
1840 zavrnitev tretje prošnje za samostojno advokaturo.
1841 Prešeren se spet zaljubi, tudi tokrat ni uslišan, zato pa je to pesniško plodno obdobje. Njegova muza je Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke Podboj; v njeni gostilni Pekel pesnik preživi veliko časa.
1842 smrt pesnikove matere Mine Prešeren.
1842 rojstvo pesnikovega drugega otroka, Ernestine Jelovšek. Njeni spomini na očeta, ki so izšli leta 1903 v Ljubljani, so dragocen, čeprav ne povsem zanesljiv vir za raziskovanje in razumevanje pesnikovega življenja in dela.
(dodatek: nezanesljiv??? boleča resnica, ketere ljudje niso pripravljeni sprejeti?)
1843 pesnik napiše pesen Nezakonska mati.
1843 zavrnitev četrte prošnje za advokaturo.
1844 Prešeren napiše Zdravljico.
1846 tudi peta prošnja za advokatsko mesto je zavrnjena.
1846 Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij.
1849 France Prešeren umre v Kranju zaradi ciroze jeter.
To obdobje je zanimivo, predvsem druga polovica. V tem obdobju ga je začel piti (kar vzrok smrti lepo potrdi) in "klošariti", saj pravega dela ni uspel najti in se mu sreča nikoli ni nasmehnila, niti v ljubezni. V istem obdobju je spisal Zdravljico (današnjo himno) in večino ostalih del.
Res pa je zadeva precej tragična.
Home
Pages: 
