Se spodobi, da na predvečer kulturnega praznika
obudimo spomin v čast in slavo našemu poetu.
Tudi z zamolčanimi stihi.

Dr. Francetu PREŠERNU in memoriam:

Jej, pij in kavsaj,
za večnost se ne ravsaj!

Če s' mislil, vlačugar,
vlačit se tako,
te treba v Ljubljani
nikol ni bilo.

Sámo Tončka Sarabon,
ta ti da za božji lon.

Oj, Savica,
nisi več devica!
Si prasica,
ki na široko šči.

Savica,
devica več ni,
Poglejte vi farji,
kako široko šči.

Do zdej ste b'le še d'vice,
do zdej se niste dale,
do zdej ste jo imele
zato le, da ste scale.

Mi smo še cele,
nismo držale,
smo jih imele,
da smo iz njih scale.

Kako da se dohtarjem
Trebuhi redé?
Zato ki nobeden
K njim prazen ne sme.
Kako da se farjem
Trebuhi redé?
Za maše jim nosijo
Neumne žene.
Kako da se nunam
Trebuhi redé?
Zato ki se farjam
Porivat pusté.

Če tudi je fest
Pa le Ti ni zvest
če je tudi kavalir
Pa je največi kurbir.

Ker hotel ni povedati,
kdo je kraljico fuk,
je moral Janez Nepomuk
kar hitro v vodo smuk.

Zakaj je moral Nepomuk
v vodo smuk?
Ker ni povedat hotel,
kdo je kraljico fuk.

Ne maram za naše,
so slabe krvi,
mam rajši Taljane,
k' jim boljši stoji;
šla bom na Laško,
v mesto Turin,
prinesla bom "mačko"
nazaj brez kocin.

"Na maram za Kranjca,
je hladne krvi!
Imam rajši Taljana,
ker bolj mu stoji."
"Le pojd tja v Italjo,
v mesto Torin!
Prinesla boš mucko
nazaj brez kocin."

Lenora ima dva rora,
iz enga šči, iz druzga pa prdi.

Oj, fantje mladí,
kaj nič ne diši
vam breskvica medna?
Vsaj nekaj že vredna!
Jo dober kup dam!
Za ringeljcov par,
za rinčice dar
na prodaj imam.
Ne čakajte več;
bi znala preživa
postati črviva.
Oh, potlej je preč!

V Ljubljan je en moš,
K men', da je tič,
Pa ni tič;
Le od tiča - repič.

Sonce se skriva, videt' ga ni,
ker se peklenska Marička moži.

Od tod se menihi ženstvŕ ne bojé,
za dušo in truplo njih radi skrbé.

Se počas' otrebi tič
prazen gre domu fantič
gre z objokanim' očmi,
vjel da lépga tička ni.

Sem dolgo upal in se bal
slovo sem upu, strahu dal.

Srce je prazno, sreče ni,
nazaj si up in strah želi...

En hribček bom kupil,
pa trto sadil,
prijatle pobvabil,
še sam ga bom bil.

.,.....

Tale me pa močno na enga tlele gor spominja ...  



KAM?  
 
Ko brez miru okrog divjam,
prijatlji prašajo me, kam?
Prašájte raj' oblak nebá,
prašájte raji val morjá,

kadar mogočni gospodar
drvi jih semtertje vihar.

Oblak ne ve, in val ne kam, -
kam nese me obup, ne znam.

Samo to znam, samo to vem,
de pred obličje nje ne smem,

in de ni mesta vrh zemljé,
kjer bi pozabil to gorje!



Ma, ja, Francl je bil in bo ostal "aplikativen", pa citiran ...

8)
ARS

Na predvečer je na njegovi gajici svetilo 11 luči 2 ognja z obeh strani. Bilo je povsem mirno tam kjer pravi tako, kot da ena želja se ti je spolnila, ker počival bodeš v zemljici domači.  Sem dala potem še minutko molka ZANJ! Njegovih kuglic  pa še nisem okušala   sem se pa orenk nabasala s ta navadno ploščato gorenjko ob večernem omizju .

Teli verzi so preroški,.. "trd oreh" za razreševanje
dileme večnosti oz. vprašanja časa, rabe dvojnih
nikalnic v slovenščini... tudi še za filozofe.

Kar je beži...
al´ beg ni Bog ki sili venomer v ne-bo
kar je, kar b´lo je in kar bo!


ARS Kam sem jest v prvem razredu pred  leti  prvo izbrala za en ´citat z glave´, je pa tud men še pri srcu.


Karmen

Andres mas pa pridnega sina.   Mogoce bo pa slavist.

Jaz sem vceraj za praznik dneva Kerst per Savitzi prebrala (Krst pri Savici), sicer sem ga mogla za šolo, ampak če že, pol pa na pravi dan. Konca sicer še kr ne štekam, ama ok, drugače je pa lep. Pa Kam je tud meni všeč, poleg Lenore, ki je masterpiece, kjub temu da je prevod. Še ful lepše so pa njegove pesmi v nemščini.

>Prešernova, neobjavljena:


>Oče Janez ječmen seje,
>tam na polju pr' Ljubljan',
>mim' se vandrovček prismeje,
>sam presveti Kozmijan.
>
>Prav prijazno ga pozdravi:
>''Kaj pa delaš Janez tu?!''
>Janez pa je slabe volje:
>''Kurc te gleda!'' reče mu.
>
>''Kaj svetnika kurc bi gledal!''
>reče sveti Kozmijan.
>''Bom naredil coprnijo,
>da bo svet v pokoro djan!''
>
>Komaj misli te izreče,
>z njive kurci poženo.
>Janez brž po Katro teče:
>''Katra, Katra kaj bo to?''
>
>Katra ven iz kajže teče,
>vid' na njiv' soldate stat,
>od veselja si jo mane:
>''Moj ga 'ma t'ko sam za scat!''
>
>Katra prvega natakne
>gori doli vzdihujoč.
>Niti enkrat ji ne zmakne,
>z njim jo drajsa celo noč.
>
>Drugo jutro polna njiva
>samih strumnih je devic,
>vse počepa in poriva,
>saj na svet je dost' prasic.
>
>Izmed vseh ljubljanske frajle
>najbolj vnetih so pizda,
>zaslužile bi kolajne,
>znajo fukat kar za dva.
>
>Sem prišle so na kurbanje,
>tud' Ljubljančanke gospe,
>najdeb'lejši so le zanje,
>da se v pizdah ne zgube.
>
>Jel' to morje Adrijansko,
>ki tak strašno valovi.
>Ne, to pizdovje je ljubljansko,
>ki na kurcih se besni.
>
>Sred največje kurbarije
>pride mimo coprn'ca,
>pa si zmisli coprnijo,
>da bi stvar še lažje šla.
>
>''Stojte pizde nenasitne!
>Kaj nek fukate čepe?
>Zmatrajo se žile ritne,
>lepš' porivat je leže.
>
>Kurce ven iz zemlje spul'te
>in zavijte jih v papir.
>Z njim doma si pizde gul'te,
>da bo rit imela mir.
>
>Reci:''Dominus vobiscum!''
>dominus ti v pizdo skoč',
>pa boš imela svoj pritiskum,
>k' te bo drajsal celo noč.
>
>Kadar pride ti zastoči:
>''Etkum spiritus tuo!''
>Dominus ti iz ritke skoči
>požegnavši te z vodo.
>
>Ženske so tako storile,
>kurc pod pajsko pa domov,
>kar naprej so se gonile,
>furt na furt jih je bezov.
>
>Pele dominus so rano,
>pele dominus zvečer.
>Vse po poslah je poscano,
>dominus je huda zver.
>
>Tudi Katra s svojim leže
>in nastavi si ga v rit.
>Dominus ji koj postreže,
>tri dni se je nič ne vid.
>
>Še četrti in še peti
>Katra v luštih izdrži.
>A deveti in deseti
>pizda več je ne srbi.
>
>Že sta tedna dva minila,
>Katra je že čisto preč,
>je besede pozabila,
>da b' je kurc ne fukal več.
>
>Dominus pa kar poriva,
>ne minute ni pr' mir'.
>Katra je napol še živa,
>pizda kot zmečkan krompir.
>
>Kje si pizdica nekdanja,
>ki si kurce stiskala?
>Razcefrana kakor cunja
>blagor mu k' spomin ima.
>
>''O nesrečni fuk gol'fivi,''
>še enkrat spregovori.
>Med neštetimi porivi
>bogu dušo izpusti.
>
>Dajo gor jo na te pare,
>ni je več ko par kosti.
>Dominus naprej jih tare,
>moč ustaviti ga ni.
>
>Še ko trugo so zabili,
>spaka je po njej bezov.
>Kmal' bi trugo iz rok spustili,
>t'ko je butal ob pokrov.
>
>S štriki so jo povezali
>in spustili jo v zemljo.
>Pol so patra poklicali,
>pričak'vali, kaj da bo.
>
>Pater grobu se približa
>sliš' v jami ropotat,
>od strahu se brž prekriža,
>mal' ga tudi prime srat.
>
>Pater dominus zapoje,
>hoče Katro poškropit,
>-kurc naj gleda žegne tvoje-
>dominus mu skoči v rit.
>
>K sreči mežnar se požuri:
>''Etkum spiritus tuo!''
>Dominus jo z rit odkuri,
>več nazaj ga ni bilo.
>
>Katra v grobu mir uživa,
>moli zanjo če s' kristjan.
>''Vsega zla je pizda kriva!''
>pravi sveti Kozmijan.
>

Franc je bil en klošarski pijanec, zaradi česar je postal zlo velecenjen. Verjetno bodo leta 2200 tudi postali popularni pesniki današnji klošarji, katerih je dosti več. Saj marsikaterega klošarja slišiš danes nekaj peti ali mrmrati nove zamisli.