Nekoč je živel deček, ki je hotel srečati Boga. Vedel je, da je do tja, kjer živi Bog, dolga pot, zato je zložil v svoj mali kovček škatlo s piškoti in veliko steklenico malinovca ter se odpravil na pot.
Ko je prehodil kake tri ulice, je naletel na staro žensko. Sedela je v parku in samo gledala golobe. Deček se je usedel poleg nje in odprl svoj kovček. Hotel je nagniti iz steklenice z malinovcem, ko je opazil, da je stara gospa videti lačna, in ponudil ji je piškot. Hvaležno ga je vzela in se mu nasmehnila. Njen nasmeh je bil tako lep, da ga je deček hotel še enkrat videti, zato ji je ponudil malinovec. Znova se mu je nasmehnila. Deček je bil navdušen!
Tako sta sedela vse popoldne, grizljala piškote in se smehljala, vendar nista spregovorila niti besedice.
Ko se je začelo mračiti, je deček ugotovil, da je zelo utrujen, in vstal je, da bi odšel. toda, ko je naredil nekaj korakov, se je obrnil, stekel nazaj k starki in jo objel. Podarila mu je najširši nasmeh.
Ko je deček nedolgo zatem odprl vrata domače hiše, se je mati začudila nad radostnim izrazom na njegovem obrazu.
Vprašala ga je: ''Kaj pa si počel danes, da te je tako osrečilo?''
Odgovoril ji je: ''Malical sem z Bogom.'' Toda še preden je mati lahko kaj odvrnila, je dodal: ''Pa veš, kaj? Najlepši nasmeh ima, kar sem jih kdaj videl.''
Medtem se je stara ženska, vsa sijoča od radosti, vrnila na svoj dom.
Njenega sina je presenetil izraz notranjega miru na njenem obrazu in je vprašal:'' Mama, kaj pa si počela danes, da si tako srečna?''
Odgovorila je: ''V parku sem z Bogom jedla piškote.'' Toda še preden je njen sin lahko kaj odvrnil, je pristavila: ''Veš, veliko mlajši je,kot sem pričakovala.''
Iz knjige: Kurja juhica za dušo v kocki