O, a ti si bla spet tukej, kdaj, kako....sej pa še nisem prišla do konca sploh jao, kje sem le vse pospeške zgubila te dneve

Quote:

Naključje? ma kaki, moja jasnovidnost spet na delu,  jasno
A "vesela zmajčica" da si ti ? jasno, ti boš pol naša maskota (zmaj varuh ), če češ ...

kolk jih bomo natisnili?  kar nekaj, vsaj ene tri po moje...
tak težko prisluženih emblemov pač ni za v širšo uporabo dat...to mora nekej pomenit, sej veš....če bo vsak lahko majco takoj dobu, pol bojo vsi hotli takoj še kake nagrade, pol si bomo mogli pa še kake kapce pa dežnike pa rutice pa .....zmislit. Pol bomo pa na koncu sam še to počeli, rajat in veselit se pa nobenmu več ne bo dalo

(treba že na začetku jasne prioritete uvest, sej veš )

Devi wrote on 26.02.2003 at 12:22:35:

Ma, sej ni dvoma.    
A keč je edino v tem, da odločitev sama prav nič ni "vredna", če ji dejanje ne sledi ...  

Devi wrote on 26.02.2003 at 12:22:35:

In četudi vem ...    
... imam trenutno precej z lenobo opraviti in z linijo najmanjšega odpora ...
In mal po glavi premetavam, tole o pogumu, odločitvah, lenobi, zaspanosti, ... Cel šmorn!  
A je "odmrznitev", otoplitev na vidiku, tako kot pomlad.  


ARS

Če bi me vprašali,  
kaj je pomlad
- to je čas, ko preprosto moraš imeti rad.


Če bi me vprašala,  
kako pomlad name vpliva …

Ma, ko me sonce pogosteje s svojimi žarki obliva,
ga ni vpliva, da bi me katerakoli ideja, kaj šele volja, minila.



ARS

Hej, pesnica, a zdaj si se pa mene spravila tukej secirat ?
Si me pa ujela kako mi je zanimivo, da nekateri z besedami enako dobro malajo kot eni drugi s čopiči...to mi je blo vedno en tak mali čudež...samo, a ne, če imaš kaj za ustvarit, potem je vsako orodje dober posrednik da skozi njega ustvarjalnost zlivaš v svet...

se ti moram zahvalit, da tako lepo o meni pišeš

Quote:


Linija najmanjšega odpora? Kaj pa je sploh to? Včasih se mi zdi, da je to bolj naravnananost. Da si bolj skoncentriran na izogibanje velikim oviram, ki bi jih bilo (kao) potrebno spodnest, kot pa pozoren in vesel zaradi tega, da sploh tečeš in se pretakaš, da si čista sveža vodica, ki povsod svojo pot najde in povsod kamor pride prinese življenje s sabo.
Kaj pa ti pod tem vidiš? In če je lenoba okoli tebe...kot nasprotje česa pa se kaže?
Kaj pa ti bi, če se ne bi počutila lene, zaspane, tekoče po liniji najmanjšega odpora? Bla hudournik ?

P.

Devi wrote on 02.03.2003 at 11:14:46:

Podobno oz. blizu. Ko jaz "prijavim" linijo najmanjšega odpora (mojo ali koga drugega - pa bom vsekakor v prvi osebi ednine naprej) ... ima to bolj negativni prizvok kot ne. Tistega, ko začutiš, da je nekaj povsem odveč, neustrezno ali pa v precejšnjem nasprotju ... Kratkotrajnost te "linije" ponavadi ni prav moteča, če sploh, dolgotrajnost zna bit pa že močno vprašljiva.  

Jo "prijavim" praviloma takrat, ko začutim, da pravzaprav nisem pozorna na prav nič oz. hkrati na toliko stvari selektivno in površno, da razpršenost mojega (ne)delovanja ja zaposli čimveč mojega časa (ko ne spim); a temu (ne)delovanju ne botruje odločenost, temveč neodločenost ... točneje, (trenutna) brezciljnost. To so trenutki (oz. čas), ko ni niti energičnosti niti odločnosti, kaj šele žara. Je nek vzgib, očitno neka potreba po tem, da grem malček stran od sebe in običajne akcije delovanja. Ma, kva, linija najmanjšega odpora je ... preprosto ... izogibanje, neprevzemanje odgovornosti.    

Pri meni je, praviloma, ta "linija" kratkega veka,
a vseeno mi bila bi precej ljubša zapeka
oziroma kaka, kao, bolj "oprijemljiva" prepreka.


ARS

Če bi me vprašali,

kako to, da zmoremo na hrib,
vem le to, da marsikdaj težko;
a vsi poznamo užitek vrha.

Poglejte, tudi na goro sveta
jih malenkostno število pride.
A gre.
Zmorejo zaradi svojih zato.

A zakaj jih je tako malo?


A vedno več.


Quote:

Meni pa se včasih zdi ena velka modrost tisto arabsko zaupanje v usodo, predanost, pa ne, da bi si po njej življenje postavil, ampak samo kot znanje o tem, kaj naredit, ko nič več naredit ne gre/zmoreš/želiš. Modrost  "jaz sem naredil, kar sem vedel, znal in zmogel... zdaj bom pa počakal, da vidim, kaj se bo zgodilo". Se mi včasih zdi, da nam manjka zaupanja, so nas preveč dobro naučili tega, kako smo "akterji", življenje ima pa vseeno hribe in doline...in prima je prevzeti odgovornost in na kakšen hrib zlezti, hudo pa je, če preveč bremzaš v dolino, ko se spuščaš vanjo, saj potem potovanje skoz njo predolgo traja. Ker čez dolino je vedno treba...
A ne, da živimo v enem svetu dvojnosti? Zakaj bi se potem počutili slabo, ko se je treba mal "umaknit". Sej ne bo dolgo trajalo, prišla bo pomlad, ptički se ženijo, ajmo bejba, gremo še mi, da ne bomo zadnji...al kako?

Quote:

Kapljaš pa vedno, to mi je tak všeč pri tebi

Quote:

Zdaj mi je prišlo na misel, kako se vse dogaja istočasno in je tebi spet uspelo vse v eno samo besedo zaobjet. Na-ključ-je (jasnovidnost! tvoja, seveda )
Sem brala ono gapejevo študijo o arhetipih, kjer je privlekel na plan zmaja, kot prispodobo strahov, ki jih moramo premagati, da dobimo princesko (ženske princa, I hope ), potem pa berem Krishnamurtija, ki govori, da strahovi niso izven nas in da smo to tako vse mi...in se tako zadnje čase poskušam poistovečat z vsemi svojimi zmaji...zmaji vsenaokrog mene, pridem na forum, vidim tebe, si izven mene, praviš da si zmaj....
kaj naj pa s tabo naredim ?

vidiš, pa imam problem


Če bi me vprašali,
kje je problem,
je ta zanesljivo tam,
od koder se ga da ven potegnit.


(mal se hecam, sej veš )
P.

Devi wrote on 05.03.2003 at 00:07:26:

Predanost, prepuščanje, ... Ma, sej ni nič narobe z njimi. Ampak hkrati ne pozabit na tistga modela, ki se je bogu prepustu, mu močno zaupu, da mu bo dnar z loterije zrihtu, pa mu je le-ta po enem cajtu, k se je model sam prestavlu pa čaku, namignu, da bi blo pa usen fajn, če vsaj srečko kup ...  

Ma, hotela pa sem v bistvu sam tebe nadaljevat, da je velikokrat zgolj malenkostni odtenek različnosti med "pozitivističnim" prepuščanjem iz svojega verjetja in sebi sledenja ter "negativistično" linijo vdanosti oz. najmanjšega odpora, ki ji neodločenost botruje ... Pa še obe stanji se z dvomom spogledujeta, kar je eno čist kul in zdravo prežemanje naše vsebine, a zna bit kar močno naporno; v obeh primerih. In prepuščanje zagotovo iz zaupanja sebi raste, vdanost pa na pomanjkanje oz. celo umanjkanje le-tega kaže ...  

Matr, ne vem, če je danes dan namenjen modrovanju ... morda bolj spanju.    
In če dovolj spiš, mimogrede kakšen izgovor "zgubiš" ...


ARS

http://www.palpress.com/html/0043c1119.html

Richard Stine ma res dobre; tale bi bla lohk tut nama trenutna replika, anede, Devi?


ARS

PS: Škoda, da z angleščino nis frendica ... pa, sej taisto, khm, že veva:  



It Is Simple...
We are where we should be, doing what we should be doing, otherwise ...
... we would be somewhere else, doing something else.

Stine, takisto.


ARS