Glej jo, ona se je odločila, da mi bo odgovarjala samo še v svojih rimah, zdaj smo pa tam
Quote: Če bi me zdajle vprašala,
kdaj se bom od smeha zagotovo po tleh valjala....
od smeha valjat po tleh se je vedno dobro

tud, če v tistem trenutku kej več ne razumeš...se pa zagotovo v tistem trenutku fajn imaš

se mi pa vseeno zdi, da smo v trenutkih iskrenega smeha
zagotovo v bližnjem kontaktu s svojo dušo (in tistimi, s katerimi se smejemo tudi) in tudi če jih v popolnosti ne spoznamo, vseeno tedaj sklepamo prijateljstva in smo na dobri poti
Quote: Če bi me vprašali,
le kje so tiste stezice, k' so včasih bile,
vas pa izkušnje res niso izkusile.
Izkusile...?
Hm, včasih se mi zdi, da iščemo stare stezice zato, ker v sebi začutimo, da so nam izkušnje nekaj lepega pobrale, kar ne bi smeli pustit ob poti...zato jih iščemo, da se jih spomnimo...
da bi ves čas hodili po njih, pa je že razkošje...japs, tudi neumnost

Dostikrat pa stezic niti ni treba iskat, res. Tiste ta slabe, se tako ves čas same pred tebe postavljajo, ampak tadobre...meni se zdi, da jih kar s sabo jemljemo.
Potem pa jih po delčkih polagamo v nove stezice, take kot ta mimo javorja, recimo

Po moje bodo v tej potki vsi kilometri drevesnih avenij, ki sem si jih zapomnila

Povabljena, da še sama kak kilometer doprineseš na potko