vida wrote on 26.11.2002 at 11:10:07:


Ne vem, če je smisu, da drug drugmu repliciramo, pa naj bo, ker me je  očitno tud maja25 narobe zastopila, ker je odkrila en manjko starševske ljubezni.

Vida, jest ne verajmem v tak avtomatizem, čeprav bi si tud sam želu, da bi obstajal. Dolgoročno ta avtomatizem morda obstaja skoz eno primerjalno oz. realtivno izkušnjo, ampak zanjo si dojemljiv  morda šele takrat, ko sam nastopaš v starševski vlogi. V začetnih partnerskih zvezah si seveda ne moreš prav nič pomagat, da dejanske izkušnje ali pa zgolj neuresničene potrebe po brezpogojni ljubezni ne preneseš na izbranca in da od njega  neučakano ne zahtevaš vsega tukaj pa zdaj. Izkušnja gor al pa dol, čustva je se je treba učit spedenat vsakič sprot,  tko kot zvezdica v repliki na sandro pravi.        

Quote:


Maja, starši so ti zihr dajal dost ljubezni, samo so te vzgajali tko kot vsi straši pač vzgagjajo svoje mulce: v strahu, da ti bodo ljubezen/pozornost  odtegnil, če ne boš pridna. Fantu hočeš po temu vzorcu ves čas dokazovat, da si pridna, da te ne bo kaznoval z odvezemom pozornosti. Ampak enako kot v   fantu ti vidiš  tvojga ata, od katerga pričakuješ/zahtevaš   pozornost,  bi bla fantu ti lahko tud mama in bi mu bla zato pozornost vsaj pogojno dožna nudit... Dej se mal poigraj s temi vlogami pa boš vidla, da je variant izkazovanja vzajemne pozornosti malo morje in da nima smisla pustit omejevat  ob vsakem  slučajnem stiku s praznino...     

Maja,
naj ti povem v tolažbo.

Nisi ne prva, ne edina, ki se ji to dogaja. Tudi meni se je, ampak na srečo se ne več in odkrito povem: huh! Upam da se mi ne bo nikoli več. Premagovanje tega (jaz sem to občutila kot strah) je bilo prava muka.

Za razliko od tebe, se je meni to dogajalo samo v enem razmerju in na drugi strani ni bilo nobenega razumevanja za to, pač pa še podpihovanje takih občutkov in prilivanje olja na ogenj. Kar je povzročilo da sem poizkušala sama sebi prikriti to dejstvo, čeprav sem se zavedala da pravzaprav resnično ravnam tako. Razlogi za kaj takega pa so lahko tako zeloooo različni.

To seveda ne pelje nikamor, ne glede na to kje so razlogi. V tebi ali v vajinem odnosu.

Bodi hvaležna tvojemu prijatelju, ker ti daje čas, da to premagaš. Seveda imajo prav tisti ki trdijo, da na dolgi rok to ne bo šlo. Stvar ki te muči se najbrž tiče zgolj tebe, kaže pa se v odnosu do njega..

Mogoče bi si poskusila odgovorit na nekaj vprašanj.

Res potrebuješ več in zakaj?

Katero njegovo ravnanje ti vzbudi to nezadovoljstvo in ali si njegov način sploh pripravljena sprejeti?

Ti on resnično ne more dati tistega kar si želiš?

Je kaj povročilo, da se ne čutiš vredno tega da bi te imel nekdo rad in zato potrebuješ več dokazov, kot samopotrditev?

Poišči svojo vrednost!


Res si na dobri poti, ker se zavedaš, da to ni zdravo ne za vaju in posebej ne zate.

Že s tem si pokazala da je nekaj lepega v tebi, nekaj kar ti kaže tvoje napake in pravo smer v zdravo razmerje.

Vso srečo!

Quote:


Maja25, ti si tista, ki ponavaljaš te zadeve. Zakaj si dovoliš, da si takšna do partnerja? Prav to te onesrečuje. Saj ni tvoja lastnina. Ga imaš sploh rada? Ne moreš it ven, preden ne ozavestiš posesivnosti. If you love somebody, set them free.
RADA SE IMEJ!

Draga Maja,

Tudi jaz sem ena izmed deklic,ki je šla skozi nekaj podobnega.Vem...začetek je nenormalno težak.Tudi zame,Najko je bil.
Razmišljam kako sem štartala sama?
Ja,s knjigami...

Res pa je,da moraš biti z slednjimi previdna.Kaj hočem reči....?
Kljub temu,da se v določenih primerih,opisih prepoznaš,ni nujno da so rešitve ali nadaljna razglabljanja pisana zate.
Zanesi se na svoje občutke.Ti so najbolj zanesljivi,verjemi...

Ko se Te brala sem dobila občutek,da je vsa ali pa vsaj večina Tvoje energije usmerjena v Tvojega fanta.
Čas je da jo usmeriš vase.Zato začni raziskovati kdo in kaj si.
Res je...začetek je težak,a z vsakim korakom je lažje.
Vedno bomo postavljene pred takšne ali drugačne izzive,preiskušnje,če hočeš.Tudi spremembe verjetno ne bodo vedno prijetne,a ne pozabi,da si z vsako bogatejša.Kakršnakoli že je...

Torej,moj predlog...
Pojdi v knjižnico,poišči 10000 knjig,za katere se Ti zdi da so prave in najdi kakšno,ki bo pomagala,pokazala.Skratka,tako ki Ti bo povedala da vse kar se Ti dogaja ni nobena drama,le priložnost,ki ponuja spremembe....


Vso srečo,sporoči mi kako napreduješ.Prepričana sem,da boš!


Katarina