gape wrote on 18.11.2002 at 09:52:59:


Ne natawe, gape, ne natawe, ampak Kristus! Saj je to vendar on govoril! Še njemu priznaj kakšno zaslugo!

lp  Samson

Quote:


A  to je Svet pogovor potem? Ha zgleda da sem že v raju?  

Karmen

Quote:


Sicer vem, da tvoji nameni niso slabi Samson, vendar- ravno to me moti na "dušebrižnikih". Mislijo, da bolje od mene vedo, kaj je dobro zame in kaj ne ......
Še dobro, da so časi zažigov čarovnic mimo- bi me verjetno "prekadili " v MOJE DOBRO  !

Quote:


Haha, Natawe, kako naostro. Kar s coprnicami pa grmadami pri tem, ko te nekdo hoče poslati v nebesa. Nič nisi hvaležna za dobroto, da veš.

No, čeprav te moti, bo pa le držalo, da včasih kdo drug bolje ve zate, kaj je zate v določeni situaciji najbolje kot ti sama.  Gotovo dušobrižnik bolje ve o zadevah nebes in pekla kot ti, pa naj gre tudi zate. Kaj bi bila ljubosumna na znanje, ki ga nekdo ima, ti ga pa pač nimaš. Saj ne moremo vsi vse vedeti. Mar je to tako težko razumeti?

lp  Samson

Quote:


Hvaležna, da nekdo dela v mojem imenu proti meni ???

Pa še nekaj, hvaležnost .......... tudi to je ena izmed stvari pri kristjanih, ki me hudo moti. Vedno PRIČAKUJEJO HVALEŽNOST.
Če si nekomu pomagal in zato PRIČAKUJE hvaležnost, je bilo samo dejanje V OSNOVI zgrešeno. Sicer pa tega tako ne boš dojel, če že ne moreš razumeti tako preproste stvari, kot je ta, da sama zase najbolje vem kaj je dobro in kaj ne.
Verjamem ti pa, da je to problem tebi, saj podpiraš institucijo, ki še v najmanjših stvareh zmeraj razmišlja namesto tebe in to pač pride "v kri" .

Tale napoved

Quote:


me ful spominja na tole:

Quote:


Zdej moram pa dodat še to, da je po moje edino krščanstvo od vseh religij dejansko ustvarlo možnost, ki se je tud realizirala: da je občestvo možno gradit tud  na brezbožtvu. Moderna  država je proizvod zahodne krščanske tradicije in se je razširl po svetu, kolikor se pač je, od tle. Ateizem je nastal zarad različnih interppretacij istega boga, ne tolk zarad konkurence različnih. En kritičen diskurza, ki je bil tud kravav, je povzroču nejevero kot obliko vere. Ateizem je v bistvu enke vrste vera ko teizem, tud atesit je enako odvisen od vere enako kot tesit.  Atesit mora verjet svoji  neveri, teist pa veri, ker ultimativnega dokaza o ne/obstoju boga nima nobeden. Edina možna rešitu je bil kompromis,  ne/vero postavt na raven subjektivne izkušnje in opustit njenjo objektivno utemeljevanje, občestvo pa gradit na tem kompromisu. Tle smo pol obtičal ene 300 let, ker smo instiucionaliziral  ateizem ob že inštitucionalizeren teizmu, ni pa vsaka stran  nardila dejanskega preskoka k osebnem bogu, torej k deinstitucioanlizaciji božjega. Še zdej se nekaj okrog tega matramo na način, kot je ateizem vpeljavala evropska prosvetljenska tradicija, zato se ponovno vsak po svoje čut ogroženga.

A ne bi bil že cajt, da subjektivnost vere vzamemo do konca zares pa dobesedno in si nekak začnemo zaupat, da je le na tak način možen med nami vzpostavit neištitucionalizirano  enost, ki je una dokončna skrivnost božjega?  To ne bi bil noben konec duhovnega, kulturnega pa religioznega izročila krščanstva, saj bi le to postal splošna last, tud tko imenovanih atesitov in drugovercev. Tako bi krščanstvo  s svojim  duhovnim  okriljem pokrilo dost več folka, predvsem ateističnega,  kot ga zdej uspeva pridobit v svojo inštitucionalno cerkev.  Drugim duhovnim tradicijam se ne bi blo treba zatekt k inštitucionalizaciji in  se na tak  način it 'konkurenco' večinski religiji, država bi v svoje socilane norme laže integrirala skrb za svoje državljane, ki jo prepušča konkurenčnim karitatvivnim inštiucijam pa zlorabi političnih strank.... A se  ne bi dal  rajš v tej smeri razlagat božjo besedo pa v ene bolj  zdrave cilje usmerjat svojo ne/versko ne/strpnost?

Quote:


Za druge ne vem, zase bi pa skor upov trdit, da se z religiznimi temami tle gor res ne ukvarajam, dokler samson v men nekaj ne izzove, da se moram dajat svoja mnenja pa prepričnja na vpogled. Ko hočem prit do dna, kaj bi blo to, mi tam dol ne nikakakor prideta skup osebni bog pa njegova cerku. Samson je reku, da je zanjga bog oseben, da se mu kaže v podobi jezusa in da ma z njim notranji dialog. Da pa to ni  njegov osebni malik, ker spoštuje zapoved božjega razodetja skoz enega in edinega boga, ki ga tud inštitucionalno zapoveduje in varuje RKC, zato je zanjga inštitucija v duhu neločljiv  del sicer osebnega religioznega odnosa do boga. V praksi ma sicer kakšno pripombo na kakšno njeno neživljenjsko  priporočilo, ki ga zato tud zavestno ne upošteva, ampak generalno gledano se z RKC identificira in jo pripravljen po svojem znanju  tud zagovajat, branit in utemljevat smiselnost njenga obstoja. S tem ko razlaga in zagovarja smislenost  obstoja cerkve in zapovedi, na katerih stoji, se hkrati utrjuje v osebni veri do boga. Je tko rekoč na preizkušnji osebne vere, jest se pa ob tem sprašujem, zakaj me  to preizkušanje tako iritira? Po moje zato, ker na tak način zavedno al pa ne preizkušam enako kot samson  trdnost svoje lastne ne/vere v svojega lastnega boga, ki nima tko jasne podobe kot samsonov, ki je opisnan v svetih knjigah in ki je naslikan po templjih, v katerih se njegovova besede dnevno ponavljajo in interpretrajo. S svojo nestrpnostjo boga kot boga v bistvu ne sesuvam, ampak skušamo odpravt blokade, ki mi onemogočajo  sprejetje  nejgovega  razodetja, da bo z njim lahko komuniciral in se k njemu zatekal po pomoč pa tolažbo enako kot samson k svojmu.  Samsonova nezaupljivost  do mojega  početja pa se napaja na po moje na napačni  predpostvaki, da si v najboljšem primeru na ta način kreiram lastnega malika, ki bo pol, ko se mi bo razodel v celoviti podobi, postal objekt čaščenja tud drugim in bomo na tak način slej ko prej tud institucionalno konkuriral njegovemu bogu ter s tem postavljal v nove preizkušnje njegovo krščansko občestvo. Jest se tle gor javno odrekam vsakemu poskusu, da bi na osebnem bogu gradil komerkoli konkurenčno cerku. Svojga razodetega  boga nimam nikakršnega namena upodobit al pa kako drugače v meni razodeti podobi drugim uturavat. Vse kar bi želu drugmu uturit je to, da s sabo pa svojim bogom sprejme enako zavezo. V zahtevi po  tej zavezi  je tud izvor in ponor moje verske nestrpnosti.

Quote:


Pred tem si mi očital, da ti nisem hvaležna in kaj je to drugega kot pričakovanje hvaležnosti?

In ...ne gre za to, a sem jaz hvaležna ali ne. Gre za to, da ti hvaležnost PRIČAKUJEŠ! In to je tisto kar me moti. Če človek nekaj naredi zato, da mu bo drug hvaležen je to samo prefinjena oblika izkoriščanja. Nekaj ti dam, če daš potem ti meni, pa čeprav je to samo hvaležnost. S hvaležnostjo nekoga si si torej "kupil" občutek, da si dober. Na tem mestu bom spet navedla stavek iz biblije:

Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. (Mt. 6,3)


Kar se pa tiče moje razlage razodetja- he, he, he, ....kakšne MOJE RAZLAGE? A ti nisem navedla TOČNIH CITATOV iz SP? Potem pa navedla DEJSTVO kar se tiče mesta na sedmerih gričih, ki je edino povezano s vsem, kar je našteto v citatih?

Aja, še na koncu- prav vseeno mi je za katoliško cerkev- res mi pa ni vseeno za množice zavedenih in hkrati poštenih vernikov!