to je res.. ce je to demon.. ce nisem jaz to sam.. ki se vedno hrepenim po njej.. potem pa tukaj nastane en problem.. vsaj men se zdi tako..

sej bo cas prinesel svoje.. pa bom videl kako in kaj.. do takrat pa, vsem HVALA

Quote:


V tem stavku je marsikaj povedanega.
Je vprašanje in hkrati odgovor.

Zaljubljenost, ni ljubezen.
Ljubezen lahko obstaja samo zdaj. Ta "ljubezen po ljubezni" je le spomin.
Če bi bila ljubezen, potem ne bi zdaj obstajala bivša.  


O bivši razmišljaš zato, ker je bivša. Ker je ni tu. Če bi bivša postala sedanja, se sigurno ne bi to zgodilo, o čemer razmišljaš.
Zdaj čutiš  v sebi moč, če bi bila blizu, bi bil šibak.
A je to tvoj strah ? Te bližina dela nemočnega ?

V odnosu z bivšo nisi čutil ljubezni, tudi zdaj je ne čutiš, zato si nezadovoljen.
Zato bežiš v sanjski svet. Kjer si ustvariš okolje, da čutiš zadovoljstvo.
Kdo je tisti, ki ustvarja ta sanjski svet ?
Je to tisti, ki se boji bližine ? Je to tisti, ki ne zaupa ljudem ?
Zato, ker nekaj skrivam in se bojim s tem soočiti, kar je v meni.

Kdaj čutim ljubezen ?
A je to takrat, ko sem lahko to, kar sem in me nekdo sprejema ?
Ni pomembno kdo sem. Zato lahko vsi čutimo ljubezen, ne glede na to, kdo smo.
Ampak....pomembno je, da si dovolimo biti to, kar smo.

Quote:

Ampak...ko se očistiš, potem več ne razmišljaš tako in spoznaš, da ne obstaja ljubezen po ljubezni.

Robi wrote on 12.11.2002 at 21:24:16:



Robi, welcome back. Nekaj mojih replikic (veš, da mi je to vedno v veselje ).

1. Se ne strinjam. Če nisi z nekom, še ne pomeni, da ga ne ljubiš.

2. To tud ni nujno res. Marsikdo razmišlja o nekom, ki živi in diha zraven. Misli, da ga pozna, v resnici pa razmišlja le o svojih projekcijah. Ljudje redkokdaj sploh vidijo in slišijo osebo zraven.

3. O.K., dobro. Potem pa naj se popravim in rečem, da obstaja ljubezen pred ljubeznijo. In vedno je. Le da ne znamo biti zdaj, in le-to se z zaljubljenostjo (ljubeznijo) učimo.