NEK DEL TRENUTKA V MOJEM ŽIVLJENJU;

Noč hladna, pa vendar ne dovolj. Zunaj pojenja DEŽEVANJE METEROPITOV, toliko neizpolnjenih želja, megleno nebo, POTEM PA NIČ…

Zrem v DUŠO že UMRLEGA,  čarobnega življenja, ki ga zna pričarati samo NARAVA. Zagledam se  v NJENE oči, čeprav vesele, pa vendar otožno sporočajo o dogodku, ki se je nedavno odvil TAM, Tam, kjer je bil nekoč RAJ - raj, in temu se je kasneje pridružilo NOVO življenje V njenih OČEH vidim SKRB in BEREM strogost distance. Doseže jo z enim samim pogledom. SEDAJ – POTEM.

TEBI, vedno, ki sem Ti bila tako blizu več kot 10x -  v mojem življenju-pa potem…, nikdar več. Želela sem, pa vendar – sedaj vem zakaj. Močna sem, pa čeprav nisem pričakovala, da so SRCA vseh nas tako TRDA, da zmorejo ubijati še tako MAJHNA a čarobna – čista življenja, ki prinašajo toplino že z enim samim pogledom. Postajamo kruti in šele prepozno se zavemo, da hodimo STRAN POTI. Ob TEBI sem imela občutek, da ŽIVIM. Živela sem za dneve, ko sem videla tvojo lepoto, let, modrino in ČAROBNOST TRENUTKA, ki ga zmoreš pričarati samo Ti. Tam je bil tvoj dom. Dovolil si BIŽINO in s tem si si prislužil NOV ODSEV. Sedaj SVETI drugje in čuvaš To svoje  novo življenje Tu.
Nisem bila prepričana o govoricah, a šele videnje, tamkajšnja praznina, sta zapolnili del spomina in ga OČRNILI. Da bi bil srečen Tam si želim. Da, Tam je MIR in je Tvoja MOČ. Toliko je spominov. Slikica –ki jo bom vedno hranila BLIZU svojega Srca in nikoli ne bo zbledela… Hvala ti, ker Si Nam pustil Svoj VEČNI ZAKLAD… Novo Življenje…

Hvala Ti, Moj BELI LABOD!