Bardo_Thodol wrote on 17.10.2002 at 11:50:00:

Mene nis prepriču, srči.  

PS: Brrr, kvalitetna/nekvalitetna roba?? Bardo!?!

Bardo_Thodol wrote on 17.10.2002 at 11:58:41:

Matr, si me v kot stisnu!    In presegel okvir.

Sem, očitno, vedno ta pravga izbrala ...    ... tacga, ki ni reku ne.  

Sem, očitno, vedno ta pravga izbrala ...     ... oziroma sem se, preprosto, prepustila posamezni zgodbi, spoznavanju, intuiciji, kemiji, bližini, privlačnosti ...  Oziroma se. In gre le še za to, kako dolgo bova vštric hodila ... izbrala sva se tko al pa tko oba.    

Sem, očitno, vedno ta pravga izbrala ...   ... pa četudi je šla zgodba parkrat v zapis, šment, kot iz kakega romantičnega romana, "da sem brezpogojno ljubila; nisem prav ničesar storila, ko je odhajal, odšel."

Bardo_Thodol wrote on 17.10.2002 at 12:27:54:

Vem, da nis mene mislu, ampak konc koncev je pa edin fer oz. smiselno, če iz sebe izhajaš; te ponavad ljudje bl razumejo, anede.  

Poznam lisičk in lisjakov takih kar več ... a sem jest rajš neki časa mal lačna, da lohk pol ta prave sladkosti uživam. Vse, al pa nč!  

Ej, sam da se mi nau tale kruh zaletu ...  

Bardo_Thodol wrote on 17.10.2002 at 12:43:58:

Hmm, ja… V bistvu je to res. Ampak nič pomeni nič. Za vse vem, da nikoli ne morem dobiti. In če se tega zavedam (da sem popolna v svoji nepopolnosti in enako velja tudi za druge) in če stremim k boljšemu ali višjemu cilju, ki bi morda lahko postal nek približek moje iluzije, mojega ideala, ali kakorkoli že temu rečeš – po mojem mnenju je to čisto OK. Pomembno je, da si pričakovanj ne postavim previsoko. Pomembno je, da še vedno gledam z realnimi očmi. Pomembno je, da realnosti ne zamešam z idealiziranjem.

Hmm… Kaj pa: najboljše od najboljšega? Ali pa: najboljše od tistega, kar me obdaja? Se ti to kaj bolje sliši?

m.

ARS wrote on 16.10.2002 at 23:58:41:



Na harfo bo človek igral, če bo hotel, na sočloveka, pa le v primeru, da bo on to hotel.

Quote:

Fraza "vse ali nič"  zna biti zelo zavajajoča in se je je zato bolje izogibati. Nikoli se namreč ne more zgoditi, da ne bi dobil vsaj nekaj. Pravzaprav vedno dobimo zelo veliko, če le znamo pravilno ovrednotiti. Že samo razmišljanje o "vse" ni le absurdno, pač pa pravzaprav tudi zelo pohlepno iz česar potem pogosto nastane razmišljanje o "nič".

V nekem drugem topiku foruma  poteka razgovor o samomoru in ob branju se ne morem znebiti občutka, da lahko v tako stanje nekoga spravi le ramišljanje in nato ravnanje po zavajajočem in napačnem vzorcu "vse ali nič" - torej, ker nisem dobil vse, imam pa sedaj nič, torej je vse skupaj tako brez veze in je zato potrebno končati.
Hec je pa ravno v tem, da  tudi, če kao končaš, imaš v resnici še vedno zelo veliko, kar pa zaenkrat še  nisi znal prepoznati in krog se znova zavrti, potem pa ...  ponovi isto vajo ...

Bardo_Thodol wrote on 17.10.2002 at 12:43:58:

Se vid, da s bl brau.
A taroka pa ne igraš, al pa monopolija, al pa...  8)