BonSens wrote on 12.10.2002 at 05:30:17:Zanima me, kolk imate v svojem privatnem, osebnem življenju iskrenih, v živo pogovorov in iskrenih prjatlov, pa kaj vam oboje sploh pomen, tut pojmovno.
Za iskrene pogovore, za iskrene prjatle, za brezpogojno ljubezen in dajanje. Pa najprej seb in s sabo.
Iskren prijatelj-ica da iskren pogovor, pa posebej še brez iskrenih čestitk in sožalij! Seveda je sreča in žalost prijatelja iskrena ampak že fraza ji odvzame siceršnjo neposrednost.
Se manjka tovrstnih, pa se mi zdi, da je tale način komuniciranja prav iskren.
Za vsako iskrenost potrebno razvit določeno napetost na obeh straneh, pa naj se izraža veselo ali pa jezno. In iskren odnos nima veliko skupnega z "lepim" odnosom, ta je bolj na daljavo. Za človeka, ki sta si blizu, pa je iskren odnos nujen, da se "pretaka" do tja in nazaj. Ker je v vseh teh napeljavah okrog nas tolk enih cevi, pa da o ostalih mašilih ne bi.., da najprej znotraj teče.
Če se kreše je iskren, odprt odnos do okolja, pa najprej do sebe, kar se le da. Če iskrenost zunaj sebe tudi začutimo, je enostavno. Ker samo po sebi sledi vrtanje, lahko sledi pluvanje (ne slabšalno) opilkov. Začutit, kako težko je to dejanje pri sebi in v tako rano "vrtat", da se premakne, da gre naprej, pa sprožit to v drugem. Nas spodbode kak izreden, poseben napor, dejanje.
Pomoje je v živo težje z iskrenostjo, ker nas tam bolj vzorci "šlatajo". (Zadnjič sem gledala zanimiv film na tv Liga pesnikov, na to temo, se žal ne spomnim kje iz afrike ) Je bil udaren, zame predvsem v tem, kako se iskrenost izraža v gibih telesa, tudi zelo aktivno
(kar pa je pri nas žal bolj ali manj zanemarjeno).
Karmen