jest se včasih rada mal razpišem, pa sem pobrskala prav po Bressovi knjigi, mogoče bo Andresu pa še kakemu kaj prav prišlo
Da dopolnim Breussa (avstrijski zdravilec, avtor knjige Rak/Levkemija – Nasveti za zdravljenje različnih bolezni), kar se sladkorne tiče.
Poleg znanih dejstev, ki jih poznajo vsi sladkorni bolniki (prepovedan sladkor, beli kruh, priporoča se veliko gibanja na svežem zraku, čim več zelenjave, ovsa itd) priporoča kuro s skuto. Vsak večer dalj časa jemo za večerjo skuto, ki jo v ustih dobro premeljemo.
Pije se čaj iz fižolovih luščin, sretene, listov kopin, borovničevih listov in srčne moči (zlati petoprstnik). Vse to namakamo v 2-3 skodelicah vroče vode 10-15 minut. Čez dan pijemo hladen čaj po požirkih.
Poleg tega vzamemo 1-2 krat na dan še po tri kapljice tinkture iz srčne moči.
Pa da povem še svoje izkušnje. Čaja iz zgornjega recepta nisem nikoli kuhala (vseh sestavin niti ne poznam), ker za Breussa vem zadnjih pet let, mene so pa zaradi cukra prvič preganjali pred švoh petnajstimi leti. V prvi nosečnosti. Takrat sem se skušala držati vseh tistih navodil, ki jih priporočajo dohtarji. Od takrat pijem, če si jo sama skuham, kavo brez sladkorja, ker se na natreen in taka sladila nisem mogla navaditi. Sploh pa je to zamenjava enega strupa z drugim. Ker rada papcam, sem grozno trpela pri vseh tistih omejitvah, ki jih zdravstvo zahteva od človeka s povišanim cukrom. Nato je prišla druga nosečnost in spet en kup sekiranja v nosečniškem dispanzerju, pregledi krvi itd. V glavnem, kljub temu, da sem se trudila pri prehrani, da sem upoštevala zdravniška navodila itd, sem bila vedno znova karana in kregana in dobesedno poniževana s tistim: Mislite na otroka, če že nase ne, pa tako dalje.
Pa je prišla še tretja nosečnost in nimam pojma, kje sem zvedela (prebrala), da surov korenček uravnava delovanje trebušne slinavke (z njo imam težave praktično od rojstva) in s tem raven insulina.
Neverjetno. Od takrat dalje sem si vsako nedeljo lahko brez skrbi privoščila 20 dkg lešnikovih karamel. Nato sem zglodala še dva sveža korenčka. In šla naslednji dan (ob ponedeljkih sem imela preglede) v dispanzer za nosečnice. Cuker je bil vedno v mejah normale.
Sicer se pa sedaj dobi sadni sladkor v vseh bolje založenih trgovinah. Kakor vem, ga na spisku prehrane ljudi s sladkorno boleznijo ni (moja mama se zdravi zaradi diabetesa), vendar na njem lepo piše, da telo za njegovo razgradnjo ne potrebuje insulina, zato je primeren za diabetike. Je nekajkrat dražji od ta belega cukra, vendar pa ima neverjetno sladki okus in je dobesedno koncentrat sladkobe, okusa, ki smo ga navajeni od belega cukra, tako da s tega gledišča potem cena ni nekajkrat višja od navadnega cukra, saj ga manj porabiš.
Sem mamo fehtala, da naj nese pokazat vrečko (enkrat sem ji ga kupila) tega sadnega cukra zdravnici, ko bo šla na kontrolo za cuker in jo vpraša, kaj ona misli o njem, pa se mama ni hotela izpostavljat.
Home
Pages: 1 
