Miska
|
Tudi z moje strani…
Si lahko samo predstavljam, kako zelo velika je bolečina Nejčevih staršev in tistih, ki so mu bili najbolj blizu, ob tej izgubi… Vem samo to, da boli… Noro boli… Pa vendar. Upam, da čutijo, da nekoč in nekje… Nekoč in nekje se ponovno srečajo… In takrat jim bo Nejc spet pritekel v njihov objem…
In če malo preoblikujem besede, ki so bile meni v oporo v težkem soočenju s smrtjo mojega očeta:
"Potolaži vas lahko to, da se ni razblinil v nič s tem, ko ste ga pokopali. Živ je še toliko, kolikor je živ v vašem spominu, spominu njegove mame, očeta, prijateljev in drugih ljudi, ki so ga imeli na nek način radi. Živ je še, dokler je živ v vaših pogovorih. Živ je lahko in to zelo živ tako, da s svojo podobo in sledjo, ki jo je pustil v vas, v vašem srcu, lahko vpliva na vas, na vaša dejanja, na vaše ravnanje, pa če se tega zavedate ali pa ne. In lahko še vpliva tudi na dejanja drugih s sledjo, ki jo je pustil v vas, na vašem obrazu, v vašem nasmehu, v vaših očeh…"
m.
|