Koliko se vam zdi res, da fantje iščejo, želijo le 'mamo', občutek mame v svojih partnerkah, in punce 'očeta' v partnerjih? Vem, to je kliše, ampak, če se malo poglobimo, ni velika večina zgrajena tako? Kdaj lahko rečemo, da smo ozavestili to in se samouresničili? Men se dogaja, da želijo fantje vzbuditi v meni materinsko ljubezen. Samo, men se zdi to bedasto, materinsko ljubezen bom dala otroku, al kaj? Po drugi strani pa sem zmeraj v dilemi, npr. ali ni to priložnost, da z dopuščanjem ljubezni (kakršnekoli) izboljšam morebitno izhodiščno pozicijo za morebitnega otroka? Kaj pa če sem res kaj hudega uštimala v prejšnjem življenju, da sem v tem brez mame, pa je to samo dolg karme. Kot mi je nekdo ("bralec iz zapisov duš") rekel za enega prijatelja: V enem izmed prejšnjih življenj si mu bila mama. Kako lahko je to izreči. Meni pa 100 kg breme. Zakaj mi je tako težko sprejeti tega človeka? Ali mame res brezpogojno ljubijo svoje otroke? Ali lahko nekdo brezpogojno ljubi nekoga drugega, če sebe ne?

pomoje pa sploh ni hec v LE mami ampak v TUDI mami, sploh pri nas, pr tarazvajenih  
a štekaš, kr use nahmal ...

je pa prov čudn glih zdele umes bakica klicala, k ji je en model napulu vrečko s sadjem in zelenjavo, se je usedu zraven nje na klopco in pol ji je vrečko spizdu ...  
sm ji hotu rečt da zakaj pa sama taca okrog, pa mi je že prej začela napletat da je tm prej u bistvu dedi sedu, pa ga je fehtala naj umakne papirček da se bo usedla zraven, pa ni hotu, se je rajši presedu ...  

men je prov smešn ... tko lepe lekcije ... naučijo se pa ničesar ... ti starčki so hujši od otrok ...

pa ne me sprašvat kje je moj srček

sorry za off topic, ampak glih slučajno je bla to mama od moje mame ...

Littlka, ne si dovolt, da ti bo kdo vrgu naprej pregovor - "svoji k svojim", ko mu bos pojamrala, da si spet dobila tipa, ki misli, da si njegova mamica.
Take tipsone odpikej kokr hitr se jih da.. in da se jih blazno hitr. Najbrz noces met poleg (recimo) dveh svojih otrok se tretjega, s katerim bos (recimo) porocena - in prav je tako.
Tolk od mene...

Mogoče gre bolj za igro besed. Vsak moški išče svojo <Evo> in vsaka ženska svojega <Adama>. Vsi imamo v svojih glavah nek vzorec ali vzor, neko projecirano podobo, ki jo iščemo. Ko se zaljubimo je dejstvo, da se vedno zaljubimo v projecirano podobo. V nekoga, ki v bistvu sploh ni tak v resnici. Ljubimo njegove napake in slabosti, zdijo se nam očarljive, še motijo nas ne. V prvi fazi zaljubljenosti je vedno tako. S časom, ko človeka spoznamo, pa spoznamo tudi njegove slabosti. Od nas samih je odvisno ali človeka ljubimo še naprej. Nedorasli in nezreli moški mogoče res iščejo <mamo> in obratno, nezrele ženske <očeta>.
Lettle Star razumem, da srečuješ take moške, samo odkrito povedano, nobenu moškemu, ne moreš dati materinske ljubezni, ker je logično, da tako ljubezen lahko daš samo lastnemu otroku. Boš razumela, ko boš mati. Ne da se teh čustev naučiti iz knjig, ker smo različni v čustvovanju. Moška oseba, ki to pričakuje od tebe, je nezrel moški. Ne vem kako ga je vzgajala njegova mati, očitno pa na moč norobej. Poznam nekaj edincev, ki jih lastne mame v strahu pred izgubo, ki je čisto normalna, navežejo nase z nemogočimi zahtevami. Tak moški se nikoli ne otrese vpliva matere, še več, kalvarijo napačne vzgoje vleče za seboj celo življenje. Bi se morali prenekateri starši bolj zavedati, da vsi otroci nekoč zrastejo, da se morajo osvobodit varnega zavetja doma in zaživeti svoje življenje. Čeprav je za  starše to hudo spoznaje, žal, tako se pač vrti tale svet.
Zaninimivo, da sprašuješ, če vse mame brezpogojno ljubijo svoje otroke, ko pa sama veš, da jih ne. Nekateri svoje otroke pretepajo, zlorabljajo, nekateri jih imamo  pa radi, ker nas osrečujejo. Vzgajati jih, je pa že druga zgodba. Vsak otrok bi moral biti rojen zaželen in podobno kot nepopisan list papirja. Kaj storimo iz tega nepopisanega lista, pa je odvisno od nas samih. Brezpogojna ljubezen ne zahteva nobenega vračila, nobene zahvale in nobenih zaobljub. Ljubezen do partnerja ne more in ne sme biti nikoli podobna taki navezanosti, kot je ljubezen do staršev. Noben moški nima pravice zahtevati od tebe, da mu nadomeščaš mati, ali pa služkinjo. Nezrela ljubezen je to. Podobno, kot ti nimaš pravice zahtevati od moškega, da te ljubi, kot  tvoj oče.
Ah tisto o prejšnjih življenjih...ja, če verjameš. Potem sama sebi postavljaš meje. V prešnjem življenju sem bila jaz moški, alkimist, dobrotnik in zdravilec. Verjameš?
Bi si na moč želela...da je le res!
Sem srečna, da sem ženska. Vsaj kdaj sem komu tudi vir strasti in poželenja...bom še bolj odkrita. Sem srečna, da sem mati hčerki, ker vem, da bo drugačna...
Prežvečeno? Seveda je...pa saj to sama  veš prav dobro!
Mam prav?
lp
Angel  

/ Ali lahko nekdo brezpogojno ljubi nekoga drugega, če sebe ne?/

..po moje ne. Se tud sama o teh stvareh sprašujem (tud jaz sem brez mame živela, pa še od očeta sem se oddaljila zarad zamere).
Dokler sebe v celoti ne sprejmeš (brezpogojna ljubezen), toliko časa tud druge ne moreš, možna je le odvisnost od odnosa, ki je tako pogosta ... !

LittleStar,
tudi če stavek malo drugače obrneš, je vsebina še vedno ista ...
je pa po moje tako, da kdor sebe ljubi (sprejema) brezpogojno, se o tem več ne sprašuje ... ker to ve..!

What an ego. Ja simpl kot pasulj - tebi kao. Tudi jaz sem brala knjigo "Zavedanje". Sedaj. Če res vedel sedaj, bi me ne nazival z "neljubo dušo" ipd. okraski.

Folku se itak ne sanja, kaj je to brezpogojno ljubiti. Ajde.

Mentalno mutasta in čutno zmešana. . Pa to sem ti jaz. Saj ne, to je potem že kontemplacija in čista meditativnost. Predanost.