[color=Blue][/color]Sem pozabila omet...poglej si primere uspešnih ljudi po svetu. Kaj so dosegli? Na kakšen način? S pridnostjo? Ne, mislim, da v večini primerov samo s svojo iznadljivostjo in pametjo. Še najboljši in najlepši brokat in svila v rokah neprave šivilje...ni nič. Nekateri ljudje pa znajo iz tistega NIČ nerediti prekrasno umetnino...škarje v rokah pravega mojstra nerede prekrasno obleko. Imam prav? In umetnost je iz NIČ narediti nekaj...ne pa iz veliko NIČ. Izbira pa je tu izključno in samo TVOJA.
Pa veliko sreče, ti želim!
Angel

DolpHiN wrote on 02.08.2002 at 17:18:29:

to je ego

Živi tukaj in zdaj in bodi resnično to kar si.

Hi,

Titud, dobr si to analiziru. So pa stari to moc in nemoc obvladovanja zivljenja skrili v ljudsko modrost.

Obstajajo pregovori oz. reki, ki gredo nekako:
usoda ti kroji zivljenje, pa zivljenje je najboljsi ucitelj itd., itd.

Kot pravita reka zgoraj je dejansko ogromna vecina ljudi prepuscena toku zivljenja, nezmozna vplivati nanj.  Oziroma se poskusi ta tok spremeniti hitro koncajo, ko ljudje spoznajo koliko dela in casa stane razviti svobodno voljo neodvisno od zunanjih okoliscin, kot je npr. vreme in s tem postati krmar svojega zivljenja in ne obratno, da zivljenje krmari nas.

Splosno sprejeta ljudska modrost pravi, da cas zaceli vse rane. Ta modrost se nanasa predvsem na rane custvene narave, kot je npr. ljubezen. Na zalost pa je ravno ta splosno sprejeta modrost pokazatelj, kako smo ljudje v zivljenju v bistvu nemocni. Prepusceni svojim custvom se nato se prepustimo toku casa in cakamo, da pozaba naredi svoje... Namesto, da bi po svoji volji celili svoje rane... Namesto, da bi bili aktivni smo pasivni.

No, kreator je aktiven. On bi rekel: vsak je svoje srece kovac.

Dokler so na prestolu so ti ljudje-kreatorji enostavno obsojeni na obcudovanje in obozevanje zaradi majhnosti in nesposobnosti okolice, da jih doseze, oz. v njeni silni a hkrati nemocni zelji biti kot oni.

Vendar morajo kreatorji paziti, ko se ritem zivljenja obrne in pridejo tezki dnevi. Takrat morajo igrati svojo vlogo naprej, sicer jih v najboljsem primeru doleti le pozaba.

O tem zelo lepo govori NZ. Ko je Bog prisel med ljudi in s tem prevzel clovesko naravo in njen kriz nase, so ga hitro pribili na ta isti kriz.


Lp

Quote:


Če se nekdo odloči za kaj takega, ne da izključil  svojo zavest o tem psihičnem stanju,  je  to po moje lahko psihološko gledano kreativno dejanje oz stanje. Še posebej, če dosežeš eno stanje stalne ozveščenosti, v  katerem si predhodno razčistil z v podzvest potisninjemi vzorci, strahovi in travmami tako, da te v stanju 'prepustive'  ne vodijo oni ampak objektivna stvranost v vseh svojih niansah, ki jo tvoji čuti in um praktično ne potvarjajo. Ampak to dosežeš šele po ne vem kateri stopnji ozvaščenosti po gapetovi 7-stopenjski lestvici, vmes pa je seveda kup bolj ali manj kreativnih vej in slepih rokavov.

Zadnje čase se vse pogostoje zalotim v enem dost kreativnem staju prepuščanja enim podzavestnim vzgibom, pravzaparv enega čudenja nad tem, da življenje gre naprej kar samo po seb, da stvari lavfajo brez kašnih posebnih zavestnih intervenecij. Me domači pa oklica sicer gledajo sumljivo, ker jih ne gnjavim pa posiljujem s svojimi predstavami o tem, kakšni bi morali po mojem bit. Sem jih začel opazovat take kot dejansko so. Jih je ful zaimiv zgolj  umeščat v en tok na podlagi zanavanja  enih subtilnih povezav in plest iz naših življenj en dost ohlapen mit, ki se gradi pa spreminja v skaldu s tem, kaj kdo kdaj hoče iz njega ven potegnt al pa se na kaj v njem naslont.  Vsakdanjost postaja tako manj banalen skupek enih pedenenaj želja in ukazov drugih. To tud ni en deprevesevin občutek po maničnem obdobju uturavanja svojega ega drugim, ampak čist kreativno obdobje, ker se človek odkriva kot svoja lastna kreacija.

Za to, da bi se prepustil kretivnosti zgolj po  božjem navdihu, si seveda daleč premalo zaupam.      

Hi,

Bistvo kreiranja je ravno v tem, da svoje zavesti nikoli ne izkljucis. Da si v svojih dejanjih vedno 100% prisoten.

Vendar, ta zavest mora biti selektivna oz. diskriminatorna, kar je ena glavnih znacilnosti Fizicnega plana. Tisto, kar ni uporabno se v naravi neusmiljeno zavrze. Lep primer za to je neusmiljen, vcasih ze kar krut  boj za obstanek pri zivalih.

Duhovna vrlina Fizicnega plana je tudi diskriminacija.

Titud, sem prebral tvojo dobro analizo razlike med halucinacijo in iluzijo. Ko si govoril o magu naj dodan se tole, ker mislim, da je v kontekstu pogovora na temu topiku.

Ko mag potuje po svojih "notranjih svetovih" je njegova zavest vedno prisotna. Ali na aktiven nacin in so njegove vizije tako vodene. Ali pa na pasiven nacin, ko je v bistvu samo opazovalec sicer dolocenih notranjih dogodkov. Tukaj se pogosto zgodi, da vizija ni vizija, temvec halucinacija, saj je dejansko pri samem delu prislo do npr. mesanja planov in tako ni prislo do stika z Mocjo ali pa tudi Bozjo voljo, kot bi rekli kristjani.

Ko se nato "prebudi" zna po dolocenih kriterijih tocno ovrednotiti videno. Ce npr. v Venerini sferi za katero je znacilna zelena barva vidi npr. rdece konjenike, katerih barva je znacilna za Marsovo sfero, ve da je morda slo nekaj narobe itd., itd.

Ko hocemo postati kreatorji mislim, da je ta sposobnost lociti vredno od nevrednega, pa ce se to se tako sveti nekaj kar se moramo najprej nauciti.

Se mi zdi, da ljudje pri vrednotenju stvari pogosto prevec zaupamo svojim obcutkom, ki pa so pogosto vodeni s takimi in drugacnimi lastnimi zeljami, lastnimi potrebami, lastnimi custvi itd., itd. To pa pomeni, da ze gre za subjektivni pristop, ki morda s tisto edino objektivno resnicnostjo nimajo nobene veze oz. zelo malo.

To pa, ko se clovek odloci postati kreator ni tak problem, dokler odgovarja samo za sebe in svoje zivljenje.

Zal imajo nekateri t.i. kreatorji se eno precej cudno lastnost. Zelo hitro se pocutijo poklicane pomagati drugim ljudem. Tako pogosto povsem po lastnem vzgibu prevzamejo odgovornost za tuja zivljenja in ce nimajo tega notranjega diskriminatornga vzgiba kaj je vredno in kaj ne lahko to postane hud problem.

Lp

Hi Titud,

Bom poskusal prikazati moj pogled na spodaj izpostavljeni vprasanji.

Titud said:
Mag po moje dejansko verjame, da enake zakonitosti kot v njegovi psihi veljajo tud 'zunaj', zato nanje lahko kao  neposredno vpliva.

Dejstvo je, da za duhovnost, sploh ce zelis z nekim postopkom vplivati na dogajanje v zunanjem svetu moras najprej verjeti, pa ce si saman/hipnotizer/mag.
Brez tega ne gre.

Vendar bi jaz tukaj na kratko podal razliko med saman/hipnotizer/mag. Vsem trem je skupno to, da najprej trdno verjamejo v svoje postopke. S tem, da nekdo postane pravi saman ali pravi mag je zagotovo predpogoj 100% kontrola misli in custev v izogib obvladovanju neuravnotezenih sil na katere pri svoji praksi kreiranja zunanjega zivljenja slej ko prej naletita.
To pa je ze lastnost hipnotizerja, ki pa se tukaj tudi konca.

Vendar pri samanu v tistem klasicnem smislu, vsaj kot jih opisuje npr. Mircea Eliade to zgornje ne velja vedno. On npr. pravi, da imajo npr. srednjeazijska plemena za samane pogosto nevroticne ali drugace psihicno "bolne" osebe, ker imajo posebno lastnost kontaktiranja onostranstva. No, ta izjava potrjuje tisto, ko sem pri topicu Shizofrenija rekel, da je izvor halucinacij med npr. shizofrenikom ali magom povsem isti, le nacin oz. vzrok pa, kar je najpomembnejse, rezultat, je drugacen.

Glavna razlika med samanom in magom, ce zanemarim razliko v njunih postopkih, je v tem da saman, predvsem poskusa vplivati na sile narave, ki pripadajo predvsem nizjemu Astralnemu planu. To je povsem razumljivo glede na odvisnost prezivetja plemena od muhave narave in filozofijo, ki jo je s tem razvil.

Hkrati pa saman, ce ze drugace ne, intuitivno ve, da so sile v Naravi korespondentne silam, ki vladajo v cloveku.
Sila, ki v naravi uravnava npr. vodovja, dez, uravnava tudi v cloveku "vodovja" npr. urin, solze itd., itd.

Zato je njegov postopek klicanja dezja, da bi npr. robide dobro obrodile korespondenten zdravljenju secil pri nekem bolniku.

Vedno klice eno in isto silo, ki pa se v Naravi ali v cloveku lahko manifestira na zelo veliko nacinov zato tudi postopek zdravljenja secil ali solznic ni enak, ceprav gre za eno in isto silo.

V ta namen je tudi npr. krscanski srednjeveski mag razvil tako razvejano in tudi zal zloglasno angelologijo in demonologijo. On tocno ve zakaj.

Mag je v svojem filozofskem sistemu, ki sicer filozofsko in prakticno neprimerljivo prekasa samanizem, zgornjo zelo grobo in splosno razlago opredelil s kratko formulo:
makrokosmos = mikrokosmos oz obratno.

Titud said:
Kreativnost po mojem ni mogoče določat po kriteriju 'pravilnosti' in 'koristnosti',  'učinkovitosti', 'realnosti'...

Se popolnoma strinjam s tabo. Imas prav. Jaz sem hotel samo povedati, da bi bilo zelo lepo, da ko se kreator odloci, da bo posegel v zunanji svet s svojim delovanjem, da si postavi neke meje, pa da postane odgovorna oseba, ki je sposobna prevzeti posledice lastnih neumnosti na svoje rame. Morala ima tukaj zagotovo svojo tezo.

Da grem v ekstrem... Hitler je bil genialno kreativen clovek. Kako mi je smesno, ko sem pred kratkim v casopisu bral posmehljiv clanek, ces kaksen luzer je bil  v mladih letih kot slikar. Mislm, kako so zadel bistvo nekega cloveka. Wwaaaauuuuuuu. No, njegov talent za ustvarjanje oz. kreiranje je hitro prisel na dan. Zal v povsem drugacni obliki. Ce bi mozakar posedoval cut za socloveka obratnosorazmerno kot ga je v resnici, bi danes ze vsi pozabili na Jezusa Kristusa in bi molili k Adolfu Hitlerju.

Lp

P.S.: Upam, da ne bo sel kdo zdej kuzlat.

P.P.S.: Titud, na katerem topicu nadaljujemo debato, ce se ni koncana?

Hi Titud,

Ti bom podal poskusal "na kratko" podati tisto razliko, ki se meni zdi zares pomembna med magom/samanom/hipnotizerjem.

Znano je, da hipnotizer lahko hipnotizira le tistega, ki je prisel k njemu prostovoljno in se mu prostovoljno tudi preda. Hipnotizer nato koncentriran tok misli usmeri v cloveka in ga na ta nacin hipnotizira.

Vsak mag ima enako sposobnost hipnotiziranja ljudi, saj poseduje enako moc koncentracije misli kot hipnotizer. Vendar, on se pri svojem delu izogiba padanju v neko hipnoticno stanje. Takrat je njegova zavest v bistvu labilna, odprta navzven za tuje vplive. In ce se v njega prikrade neka misel, zna hitro to postati nezazeljena avtohipnoza. To se pa kaze tako, da ta misel postane psihicna sila, ki ga zene v neko doloceno smer, kar je tudi bistvo hipnoze. Pa ce je ta sila se tako pozitivna, ona kot taka vpliva na magovo svobodno voljo, pa jo mora slej  ko prej v sebi prepoznati  in odpraviti.

Mag deluje na povsem drugacen nacin. On na Astralnem planu formira "lastne svetove". Tako so v Zahodni tradiciji skozi stoletja generacije in generacije praktikantov kreirale in to se vedno pocnejo dolocena "bitja" itd., itd. Ki so na ta nacin dobila svojo stalno formo tam zgoraj. Na ta nacin, skozi namen in uporabo tudi vernih mnozic, kar jim je dalo strahovito trdnost,  pa so te astralne kreacije postale realni kanali za izliv Bozje volje v nas Fizicni svet.

Na ta nacin so nastali razlicni panteoni bogov v Antiki. Zato tradicija tudi pravi, da so bogovi kreacije kreiranih. Je pa treba poudariti, da gre vedno za eno in isto silo, kar so prvi spoznali Judje kot prvi monoteisti.

In kaj se je sedaj zgodilo s temi starimi Bogovi? Npr. starih Grkov ni vec, pa tako nihce vec ne uporablja in s tem vzdrzuje teh v bistvu astralnih form iz Olimpa. Tako so bili vsi ti stari bogovi grske kulture v bistvu obsojeni, da pocasi dejansko umrejo, izginejo. Njihove astralne forme so se dejansko zacele pocasi razkrajati do svojega konca, ker nimajo vec svojih vernikov. Tukaj pa zopet pride na vrsto Magija in en del njenega dela. Ti ljudje se zavedajo lepote stare grske kulture, pa namenoma ozivljajo te stare Bogove tako, da skozi njih kanalizirajo Zivljenje sem dol in ga tako v bistvu ulivajo tudi vanje. Tako ti Bogovi, ceprav obsojeni na smrt dejansko se vedno zivijo. Sicer so uspavani, vendar so se vedno tam zgoraj.

To je tudi razlog, da je bila Zahodna tradicija v preteklosti iz strani RKC tako pogosto obtozevana malikovanja…

Tega se npr. RKC v svoji silni gonji proti enoumju oz. komunizmu odlicno zaveda. Edini nacin, da danes umorimo Jezusa Kristusa je, da nehamo verjeti vanj. Zelo lepa in zalostna modrost... Pa pustmo zdej politiko.

In zdej glavna razlika mad magom in samanom. Mag lahko kontaktira sile v Naravi kot jih npr. tudi saman, vendar saman v svojem svetu ni razvil the bogov. On ni ustvaril "notranjega sveta" kot lastne kreacije, ki da lahko obstaja ze stoletja in daje praktikantom neke tradicije organiziran dostop do Moci. On samo isce v Naravi te Sile in nato skusa vplivati nanje in s tem preko njih na Fizicni plan.

Glavna razlika, ki jo vidim med magom in samanom je ta, da je magov dostop do the sil organiziran, tudi bolj varen, saj je njegov kanal do sile, ki v Naravi vodi npr. vodo ustvarjen z njegovo lastno voljo. Mag si je skozi generacije ustvaril svoja lastna orodja, medtem ko je saman precej bolj prepuscen volji Narave.

Te sile Narave pa vse po vrsti pripadajo samo nizjemu Astralnemu planu, pa ga saman kot tak v svoji praksi sploh ne preseze. Mag v svoji praksi pride dalec nad Astralni plan vse do Mentalnega sveta in tja do Boga, kar npr. potrjuje formula RKC, ki sem jo ze tolikokrat navajal: Bozje kraljestvo - Sv. Duh - Sin - Oce.

No, medtem za samana velja formula Bozuje kraljestvo - Sv. Duh (vendar ne celovito, temvec le v svoji nizji obliki).

To je tista glavna razlika, ki jo jaz vidim med npr. hipnotizerjem, samanom in magom in ne neki postopki, pa templji, pa droge, pa zavest itd., itd. Ze v temeljni filozofiji se vsi trije popolnoma razlikujejo med sabo.

Hipnotizer v primerjavi z drugima skoraj da je nima.

Samanova filozofija ne presega "psihicnih sil" Narave, saj je njegova filozofija dana s prezivetjem plemena, pa tako the sil tudi ne presega. Ker je tako njegovo delo odvisno v veliki meri tudi od lastnega psihicnega ustroja, je tako pogosto neorganizirano, slabo vodeno in on kot tak nikoli ni bil zmozen organizirati "religije", ki presega njegovo pleme, saj je omejen tudi s prostorom bivanja in psihicnimi silami Narave, ki tam lokalno vladajo.

Magov svet se ne ustavlja zgolj pri psihicnih sila. On ga preseze, kar govori npr. simbolika Jezusa Kristusa, kot zrtvovanega Boga. Njegova filozofija zajema cloveka kot celoto, kar govori zgornja formula. Na zalost se je npr. krscanstvo, vsaj za siroke mnozice, zreduciralo zgolj na cisti misticizem. Npr. mistik kot tak za razliko od maga ne uporablja orodij za delo v Makrokosmosu