Miska
|
Tole, kar sledi, so le odlomki knjige »Domovanje duše« (Gary Zukav). Na Gape-ovo željo sem jih uredila tako, da si sledijo po vrsti, tako, kot si sledijo v knjigi sami in združila v nov topic. So pa to le nanizani odlomki iz knjige. V knjigi sami je vmes še tekst, ki te posamezne odlomke dopolnjuje/razčlenjuje/dodatno razlaga. Tole so le odlomki, iztrgani iz konteksta, zato verjetno za seboj puščajo odprta vprašanja… Knjiga sama jih razloži bolj podrobno in bolj izčrpno.
M.
******
…«Ko govorim o tem, kaj smo in kaj postajamo, uporabljam izraze petčuten in mnogočuten. Mnogočuten ne pomeni boljši kot petčuten. Zdaj je preprosto ustreznejši.«…
…»Naše sedanje razumevanje evolucije je posledica dejstva, da smo raziskovali fizično resničnost s svojimi petimi čuti. Do zdaj smo bili petčutna človeška bitja. Ker smo opravili razvojno pot, lahko konkretno razumemo osnovna načela vesolja. S svojimi petimi čuti razumemo, da je vsako dejanje vzrok, ki ima posledico, in da ima vsaka posledica vzrok. Razumemo posledice svojih namenov«…
…«Kadar je zaznavanje fizičnega sveta omejeno na petčutnost, začne življenje v fizičnem prostoru temeljiti na strahu. Zdi se, da je najbolj bistveno, da imamo moč, s katero obvladujemo okolje in vse, kar je v okolju.«…
…«Zaznavanje moči kot nečesa zunanjega razdvaja psiho, pa naj bo to psiha posameznika, skupnosti, naroda ali sveta. Iz te dinamike smo oblikovali sedanje razumevanje evolucije kot procesa, v katerem smo vedno bolj sposobni obvladovati okolje in drug drugega. Ta definicija odraža omejeno zaznavanje fizičnega sveta s samo petimi čuti. Odraža tekmovanje za zunanjo moč, ki jo sproža strah.«…
…«Naše razumevanje nas vodi k drugačni vrsti moči, k moči, ki ljubi življenje v vsaki obliki, v kateri se le-to pojavlja. To je moč, ki ne sodi o tem, s čimer se srečuje. Je moč, ki opaža smiselnost in namen v najmanjših podrobnostih na Zemlji. To je avtentična moč. Ko uravnamo svoje misli, čustva in dejanja z najvišjim delom sebe, smo napolnjeni z navdušenjem, smislom in pomenom. Življenje je bogato in polno. Nimamo več grenkih misli. Ne spominjamo se strahu. Radostno in notranje smo povezani s svojim svetom. Tako občutimo avtentično moč.«…
…«Iz petčutnih ljudi se razvijamo v mnogočutne. Naših pet čutov skupaj tvori en sam čutni sistem, katerega naloga je zaznavanje fizične resničnosti. Zaznave mnogočutnega človeka pa se razširijo preko fizične resničnosti do večjih dinamičnih sistemov, katerih del je naša fizična resničnost. Samo mnogočutni človek lahko razume in ceni vlogo, ki jo ima naša fizična resničnost v širši podobi evolucije, in dinamiko, s katero se ustvarja in ohranja naša fizična resničnost. To kraljestvo pa je petčutnemu človeku nevidno«…
…«Petčutni človek razume fizični svet kot dano nerazložljivost, v kateri se nerazložljivo znajdemo. Prizadevamo si, da bi ga obvladali, da bi lahko v njem preživeli. Mnogočutni človek pa razume fizični svet kot učno okolje, iz katerega se uči. Iz vsega, kar se v okolju dogaja. Petčutni človek misli, da nameni ne povzročajo posledic, da se posledice zanj odražajo le na fizični ravni in da zato vsa dejanja ne vplivajo na nas ali druge. Mnogočutni človek pa je mnenja, da namen, ki stoji za dejanjem, določa njegove posledice, da vsak namen vpliva tako na nas kot na druge in da posledice namenov segajo daleč preko fizičnega sveta«…
…«Ker mnogočutni človek gleda širše, lahko zaradi svojih izkušenj razume, kako pomembno je razlikovati med osebnostjo in dušo. Vaša osebnost je tisti del vas, v katerega ste se rodili, ki živi v vas in bo ob svojem času umrl. Biti človek in imeti osebnost je isto. Vaša osebnost je, tako kot vaše telo, nosilec vaše evolucije.«…
…« Čustva strahu in nasilja, ki so tako značilna za človekov obstoj, lahko doživlja samo osebnost. Samo osebnost lahko čuti jezo, strah, sovraštvo, maščevanje, žalost, sram, obžalovanje, ravnodušnost, frustracijo, cinizem in osamljenost. Samo osebnost lahko presoja, manipulira in izkorišča. Samo osebnost lahko stremi po zunanji moči. Osebnost je lahko v svojih odnosih z drugimi ljubeča, sočutna in modra, vendar pa ljubezen, sočutje in modrost ne prihajajo iz osebnosti. So izraz izkušnje duše.«…
…«Vsaka oseba ima dušo, toda osebnost, ki je v svojem zaznavanju omejena samo na pet čutov, se svoje duše ne zaveda in zato ne more prepoznati vplivov izražanja svoje duše. Ko postane osebnost mnogočutna, postane pomembna zanjo njena intuicija – slutnje in pretanjeni občutki. Čuti stvari o sebi, drugih, o drugih ljudeh in o položajih, v katerih se znajde, ki pa jih ne more zagovarjati na osnovi podatkov, ki ji jih lahko da pet čutov. Prepoznavati začne namene in se raje odziva nanje kot pa na dejanja in besede, na katere naleti. Prepozna lahko, npr. toplo srce pod trdim in jeznim vedenjem ali pa mrzlo srce za uglajenimi in prijetnimi besedami.«…
…«Ko mnogočutna osebnost pogleda vase, najde vse polno različnih tokov. Z izkušnjo se nauči razlikovati med temi tokovi in odkriti čustvene, psihološke in fizične posledice vsakega. Nauči se npr. kateri tokovi ustvarjajo jezo, razdvojene misli in razdiralna dejanja, in kateri tokovi ustvarjajo ljubezen, zdravilne misli in konstruktivna dejanja. Sčasoma se nauči ceniti tokove, ki spodbujajo ustvarjalnost, zdravljenje in ljubezen, se z njimi poistovetiti in se postaviti po robu ter opuščati tiste tokove, ki ustvarjajo negativnost, neskladnost in nasilje. Tako doživlja osebnost energijo svoje duše«…
…«Ker smo začeli iskati in zavestno uporabljati moč, smo začeli gledati na občutke kot nepotrebne priveske, kot so mandlji v človeškem telesu – nekoristne, toda sposobne ustvarjati bolečino in nepravilno delovanje. Tako na je stremljenje po zunanji moči privedlo do zatiranja čustev. To velja za nas kot posameznike in kot človeštvo.«…
…«Ko zapremo vrata svojim občutkom, zapremo vrata tudi vitalnim tokovom, ki dajejo energijo in spodbujajo naše misli in dejanja. Ne moremo začeti razumevati posledic svojih čustev na nas, naše okolje in druge ljudi ali posledic čustev drugih ljudi na njih same, njihovo okolje in nas. Brez zavedanja svojih čustev ne moremo povezovati posledic jeze, žalosti, žalovanja ali veselja – v nas samih in drugih – z njihovimi vzroki.«…
…«Če nismo povezani s svojimi čustvi, ne moremo zaznavati dinamike, ki se skriva za čustvi, načina, kako ta dinamika deluje, in njihovega smisla«...
…«Čustva odražajo namene. Zato vodi zavedanje čustev v zavedanje namenov.«…
|