danes zjutraj se mi je zgodilo,da sm za trenutek na fotelju zaspala.Kasneje sm izvedela,da mi je mama rekla,naj se zbudim in kaj zacnem delat.Vse lepo in prav,toda jaz tega nism slisala.Boste rekli,da sm imela pac trden spanec,...ampak ni to,...slisala sm jo kot,da bi govorila nekje iz daljave,nism prepoznala njen glas,nism cutila,da se me dotika,nism cutila svojega telesa,ampak cutila sm prisotnost v sobi.Tak filing sm imela priblizno pet minut,nato sm ustala,se nicesar spominjala in nadeljevala,kot ,da se ni nic zgodilo,sploh se nism spomnila.Sedaj pa se mi je ta spomin kar vrnil in tocno tak filing,kot sem ga imela danes zjutraj.Zakaj se to dogaja?(to je bilo zame prvic),je to tudi izventelesna izkusnja?

nisem neki strokovnjak na tem področju
in ne vem okarakterizirat izkušnje
dejstvo je da je bla

zakaj se to dogaja?

usakmu se kaj dogaja ... prihaja čas sprememb ...

Mal sem za nazaj brala, pa sem morala tole ven privleči. Tud jaz večkrat "odplavam", saj mislim, po temle, ko sem tole brala.
Kak teden nazaj, sem popoldne zadremala in sem napol spala, napol pa ne. Sem se počutila tako fajn. Kot da bi bila v materinici. Mogoče se sliši čudno. Bilo je kot, da bi bila v belem oblaku, obkrožena. Res me je spomnilo na maternico, še tako sem bila zvita, kot dojenček in sem na veliko uživla. Me je morala moja punčka, kar nekajkrat poklicat, da sem sploh dojela, da me kdo kliče.

Ne vem ali so to kar opisujete izventelesne izkušnje ali ne. Jaz sem jo doživela malo drugače. Stara sem bila 7 let, ko sem že v mraku šla k stari mami. Vsak dan sem hodila k njej prespati. Pot je bila dolga približno 2 km. Če me kdaj ni bilo me je vedno prišla iskat, peš seveda.Pot je vodila po strmem klancu v dolino. Tekla sem po stezi in daleč v dolino kake15 do20 min. hoje zagledala staro mamo, ki me je prihajala iskat. Namesto po stezi sem jo ubrala kar po bljižnici. Srečna v pričakovanju snidenja sem se spustila v dir po klancu navzdol. Med tekom sem se spotaknila ob korenino ali ob neko malinovje- to ne vem- in  s kaskaderskim poletom poletela čez kake 3 do 4 metre visok rob ter s hudim udarcem priletela na kamnit kolovoz. Začutila sem strahovit udarec in močno trgajočo bolečino v prsih. Nato sem bila popolnoma mirna. Ob robu kolovoza sem nadaljevala pot proti stari mami, ki je nekako presenetljivo hitro prišla po klancu navzgor. Bila sem tik ob njej in sem jo ogovorila "Joj, kako hitro ste prišla gor!" Ni me ne pogledala, ne odzvala se ni, zamišljeno je počasi šla naprej." Pa kaj je sedaj to?!" me je postalo strah, a presenetljivo hitro sem se ovedela. Pogledala sem nazaj. Kakih 15 do 20 metrov nazaj je na poti ležalo telo deklice z pisano oblekico, popolnoma negibno. Postalo mi je samoumevno in "rekla" sem si: "še tole moram pobrati, potem bom lahko govorila in stara mati me bo videla". Bilo mi je tako samoumevno, da moram "pobrati " svoje telo, kot da bi izgubila šal. Smuknila sem nazaj. Občutka se ne zavedam, le neznosne bolečine po telesu in stare mame, ki je zaslišala moje stokanje in me na hrbtu odnesla domov. Vem le to, da sem jo odnesla zlažjimi poškodbami, o dogodku pa sem molčala kar 30 let.

Irida - to je tisto, budni spanec, ko telo spi duh pa je buden. Pa ga sploh ne čutiš in ga ne moreš kontrolirati. Meni je bilo to nekaj najbolj groznega prvih nekajkrat, ko se mi je zgodilo. Sploh, ker še nisem poznal OBE-jev pa tega. Če se ti to pogosto dogaja izkoristi to stanje za astralno projekcijo. Od tam dalje gre čisto enostavno.

Uh, mogoče je to idealna tehnika AP -- se vržeš iz enih treh metrov na hrbet, pa si veni   Samo pol si lahko srečen, če še noter prideš...

OBE=out of body experience


se pravi, izkušnja izven telesa

Ja tudi meni se je to dogajalo.
Vedno sem že prej dobila nek zoprn občutek, da zdaj pa bo in da je neizogibno. Takrat sploh nisem hotela spat, strah me je bilo full.
In začelo se je, pa če je moj zavestni um to hotel ali pa ne. Najprej sem občutila, kot nek preskok iz telesa, ampak čisto za malo. V ušesih se je vedno razvil neznosen pisk in ogromna teža me je pritiskala na posteljo. V začetku sem šla še naokoli po stanovanju, do drugih družinskih članov, prosila sem za pomoč, seveda me ni nihče opazil. Zanimivo pa je da me je opazila naša psica Kimi.
Občutila sem grozo, ker nisem mogla ničesar narediti, če sem probala govoriti sem uporabila skrajne moči, glas pa je bil zelo nizek in nerazločen. Zdelo se mi je da sem bila v treh zavestih, stanjih hkrati.
Le enkrat me je partner razumel, ko sem ga prosila naj da svojo roko na moj pleksus. Prišla sem nazaj.
Ponavljalo se je še velikokrat, vedno manj sem se upirala, dokler nisem zavestno pomirjala sebe in si dajala ljubezen med tem.
Nekega dne pa sem rekla z veliko ljubeznijo, dovolj je in
se mi ni več ponovilo.
Trajalo je 4 leta in še danes ne vem zakaj se je šlo.
To je moja izkušnja in še danes nerada izvajam kakšna potovanje iz telesa. Tako vodeno.

viš ... vi ki to obvladate, vem je dano po difoltu, tega ne uporabljate, se tega celo bojite, tuki gor je pa malo morje ljudi, ki leta delajo na tem da to 'tehniko' zaobvladajo ... a ni to smešn