titud
5 p
   
Offline

Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
Sem pri seb nekajkrat proglasu, da sem ja tolk intelektualno razgledan pa širok, da mi takih 'banalnosti' kot so religija pa ideologija pa cerkev pa politika ni več treba osebno jemat. Da sem jih demistificiral, se od njih razvezal, eno kritično (zananstveno) distanco do njih zavzel, jih čustveno razfarbal in jih lepo po predalčkih arhivirov .
Ampak se je zmeraj kdo najdu, me sproviciral, da sem mu povedal z vsem žarom kar do takrat sploh nisem vedu, da tko brez rezerve zagovarjam. Pol se pa imel ene vrste 'intelektulanega' mačka, kako sem se mogu pustit sprovicirat. Sem se imel takrat za čist navadnega primitivca, takega nič boljšega kot so drugi, pa naj bo to tardeči, tabeli, tačrni, taplavi al pa tazeleni. Skratka, daleč od idealne, tolerantne podobe, ki sem si jo kot zgleda brez uspeha skušal o seb ustvart.
Ok, sem mačka pozdravu, sem si reku pa si dejmo zadevo z druge strani lotit. Priznaj si že enkrat, kakšna farba ti ven udarja. Si kar si, jebiga, konec koncev nisi za to sam kriv, je močnejš od tebe, je to magari en genetski zapis tvojih prednikov al pa izkušnje tvoje duše iz prejšnjih življenj, en zgodovinski determinizem, ki ti svobodno voljo ravno tko pa nič drgač obrava. Saj ni treba, da zarad tega svoj intelekt, ki te tera da se razbarvaš, ker bi blo tko bolj komot, na smrt obsodiš. Uporab ga zato, da odkrije v teb tud druge plasti, ki so ostale prikrite, ki po eni arheološko/geološki logiki morajo bit v teb. Si še zmeraj na površin kar si, ampak se ne pustiš več drugmu sprovicirat samo zato, ker je unmu nekaj drugega ven udarlo kot je teb. Ga zdaj laže zastopiš, ga ne greš zato, ker je drugačne farbe, kar ubit al pa greš sebe v taki barvi okrog nastavljat, da bo koga tko razdražla, da te bo nasadu.
Tle ne gre več za vlogo intelekta pri (samo)vzgoji k farbni toleranci. Ta iz črno-belega dela intelektualistično sivo - samo do prvega resnega konflikta. Tle tud ne gre za kameleonstvo. Ta te iz pragmatizma naredi po potrebi enkrat rdečega ki pobija bele, drugič črnega ki preganja zelene.
Gre za spoznanje, da se plasti med sabo zlivajo in da ostre meje sploh ni možno potegit. Če razločiš mavrico v seb, pol tud drugega ne boš mogu samo v eni farbi videt, pa če se bo ta še tako trudu rdeč al pa črn zgledat.
Tko, sebo, sem hotu še iz osebne izkušnje povedat, da s tem, ko partizane v samo eni farbi štrihaš, poveš več o svoji enobarvnosti kot o njihovi. Ampak tle gor se bolj mavričarji zbiramo, ki te tud v drugih farbah vidmo pa se zate trudmo.
|