vsak dan jih srečaš, ko greš v mesto
vsak dan jih vidiš, ko greš domov
vsak, dan je njihov
vsak dan
a zanje, morda še zvedeli ne bomo,
a zanje, nihče ne bo postavil spomenika
a zanje, nihče ne bo napisal pisma
nihče jim ne bo dal kolajne

a vseeno so vseh teh 1000 vsak dan
vsaka zase in vse skupaj, zlate
in največ kar imamo, to so naše mame

zate mami A.

Moja najmlajša hči mi je za osmi marec prinesla iz šole pisemček (besedilo je menda napisal nek naš misijonar v Afriki) in gre približno takole:
Mami, ko bom jaz velika, se ti ne bo treba več skloniti, da mi boš dala poljubček. Skrbela bom zate, kot zdaj ti skrbiš zame. Skuhala ti bom čajček in te pobožala po ličku. Če boš žalostna, te bom vzela v naročje in te stisnila k sebi. Povedala ti bom kaj lepega, da se boš bolje počutila. Mami, ko bom jaz velika, ti ne bo treba več v službo in cel dan se bova lahko skupaj igrali....

Nekaj najlepšega kar sem prebral do danes.

In tega se včasih premalo zavedamo. Moram povedati, da starejši ko sem, bolj spoznavam, kaj mi pomeni mama. V tistih pubertetniških letih tega ne dojemaš. Na srečo imam tudi čudovitega očeta.

LP Harry

A., upam, da ne bos hud, ce si tole stvarco nekam prepisem...   Hvala ti.