predlagam 'koticek' na temo Svet se povezuje, imamo ono 2012 varianto, pa zdaj idealist.org, pa ziher je se podobnih mrez.

in, mogoce bi se veljalo vpisati v tega idealista, kaj menite?

al se bom spet sama s sabo pogovarjala... ???

Povezali se bomo z vsemi, to itak čutim že neki časa.

Vendar tako kot mora vsak pri sebi šlihtat stvari.

Moramo tudi mi sami pošlihtati našo stvar, in se je že začela (cajtung, ezo, društvo, ali karkoli drugega)

Quote:


Saj veš,v tebi je resnica


Je pa res zanimivo.
Želimo biti čimbolj povezani,po drugi strani pa so ravno želje tisto,kar nas ločuje.

OK, ni mi jasno o čem teče debata - idealist in to...  ???

In če mi ni čisto jasno, pa vendar se mi zdi, da lahko nekaj natipkam na to temo... Pa bom!

Iz čisto in popolnoma moje perspektive (uff, še kar me daje feeling, da bi morala več prebrati in bi tako lahko dodala kako potrditev s strani koga od Velikih... na tem bo treba pa še delati...   ) gledanja: spomnim se občutkov, ki sem jih imela, slikic, ki sem jih prejela, ... par let nazaj o ljudeh in ko jih primerjam s tem, kar mi je dano vedeti, videti,... danes... se mi zdi, da je sprememba velika.

Svet se povezuje... Svet smo ljudje, kajne?

Prej so vse pikice bluzile vsaka zase, kaka se je kdaj pa kdaj odprla drugi pikici, zažarel je žarek upanja ampak to je bilo precej redko. Omejenost je bila na splošno še večja, kot je danes. Zaupanja vredne osebe so bile redke. Saj so še danes, konec koncev. Pa vendar... Koliko smo ljudje naredili! Vsakdo izmed nas je prispeval nekaj k temu. Hote ali nehote. Kakorkoli že.

Tu bi se navezala še na eno misel, ki me preganja, odkar sem prebrala ta naslov: jaz osebno opažam, kako oz. kakšen vpliv imam jaz (ki sem samo eden od delčkov v tej čudoviti harmoniji, seveda... ) na so-ljudi. Vsi korakamo v isto smer. Vsi sanjamo iste sanje, samo barvni odtenki so drugačni. Itak ne obstaja dve mavrici, ki bi bili isti...

Kaj sem hotela reči? Povedati sem želela, da se držimo za roke in enkrat eden enkrat drugi potegne ostale za seboj. Ne da bi vlekel ostale! Samo sledijo, sledimo. Taka nam je usoda! Povezani smo z vsem, kar je bilo, kar je in kar bo. Le zavedamo se še tega ne... Pretežko si je to priznati, to začutiti, to živeti... Živeti brez ega, popolnoma brez v tem norem prelepem svetu se ne da. Vsaj meni še ni uspelo ugotoviti, kako. Sem pa ponosna in srečna, ker je minimalen.

Dovolj bluzenja... Nauk: povezani smo že, naj nam je to prav ali ne... Sedaj je čas, da to ozavestimo!

Veliko sončka v srčku želim!

Suzana

***Angeli se spuščajo z nebes, da bi nam prikazali, kako lepo lahko bi bilo. Dokler bo živela nesmrtna vizija, bomo živeli tudi mi...***

Se strinjam, Gape!
Kar sem hotela reči je, da se vsak narejen "korak" čuti povsod. V vseh ljudeh. Na nek način s tem, ko nekaj razčistiš pri sebi, (ne dobesedno ampak...) prisiliš vse ostale dušice, da nekaj storijo.

Čiščenje kolektivne zavesti je pa itak v polnem teku. Torej bo šlo vse samo še hitreje. Individualizem in združevanje bosta oz. že potekata vzporedno.

Zdaj bom pa uporabila tvoj stavek: možno, da se motim.

Suzana