Iz dnevnika 7.jan.2001:

Označevanje genetsko spremenjenih sestavin še ni predpisano  


Ali je genetsko spremenjena hrana varna?

Zgodilo se je že, da je genetsko spremenjeno živilo prišlo v prehrambeno verigo

V nasprotju s prvotnimi obljubami so se nekateri gensko spremenjeni prehrambeni izdelki izkazali za sporne. Njihovo gojenje je od 4 do 11 odstotkov manj donosno od običajnih vrst, povzroča večjo zastrupljanje zemlje s pesticidi, kot najbolj neugodno pa strokovnjaki označujejo možnost razvoja novih patogenov zaradi horizontalnega genskega transferja, ki je osnova genskega inženiringa.

Dr. Arpad Pusztai, znanstvenik na raziskovalnem inštitutu Rowett v Aberdeenu na Škotskem, je avtor 270 znanstvenih dokumentov na temo lecitina in je na tem področju svetovna avtoriteta. Ko je začel z izvajanjem poskusov, pri katerih je podgane hranil z genetsko spremenjenim krompirjem, je imel samega sebe za "zelo navdušenega podpornika" biotehnologije.

Podgane, ki jih je hranil z genetsko spremenjenim krompirjem, so kmalu pokazale celo serijo nepričakovanih posledic, vključno z zmanjšanjem jeter, srca in možganov ter oslabelim imunskim sistemom. Sklep njegove raziskave je bil: "Prehrana z gensko spremenjenim krompirjem je povzročila bistvene spremembe v teži nekaterih vitalnih organov. Še posebno skrb zbujajoča je bila delna atrofija jeter..." Rast se je ustavila in možganski tumorji so se začeli razvijati po pičlih desetih dnevih prehranjevanja z genetsko spremenjeno hrano. "Dlje ko je trajal moj poskus, bolj neugodno je postajalo vse skupaj."

Ko se je pojavil na britanski TV, v programu World in Action, so ga vprašali, ali bi sam jedel genetsko spremenjen krompir. Odgovoril je: "Ne, zelo zelo nepravično je, da svoje državljane uporabljamo kot poskusne zajčke." Takoj za nastopom je bil dr. Pusztai nenadoma in nepričakovano odpuščen. Kasneje se je zvedelo, da je bil inštitut delno ustanovljen s sredstvi podjetja Monsanto, ki je največja multinacionalka na področju genskega spreminjanja organizmov.

Naknadne ugotovitve dvajsetih neodvisnih znanstvenikov iz trinajstih držav so potrdile njegove ugotovitve in inštitut ga je bil prisiljen sprejeti nazaj. Pomembneje za vse nas pa je, da je bila po tem dogodku sprejeta prepoved sajenja vseh genetsko spremenjenih pridelkov v Veliki Britaniji za tri leta. Zadeva je povzročila večjo previdnost do nove industrijske veje v vsej Evropi, medtem ko ZDA, verjetno zaradi političnih povezav med nekaterimi multinacionalkami in vlado, dejavnost še naprej podpirajo.

Medtem je javnost izvedela za še nekaj nevarnih napak biotehnologije. Kar nekajkrat se je namreč že zgodilo, da je gensko spremenjeno živilo (ali hrana, ki je GSO vsebovala) prišlo v prehrambeno verigo, potem pa so ugotovili, da je živilo neprimerno ali celo nevarno za človeško prehrano. Tako je na primer genetsko spremenjena koruza podjetja Aventis prišla v celo vrsto proizvodov, ki so jih morali potem uničiti. Finančna škoda je znašala nekaj sto milijonov dolarjev. Odpor do GSO je naraščal po vsej Evropi, kljub velikim sredstvom, ki so jih multinacionalke vlagale v javno podobo svojega delovanja.

Tako je leta 1999 sedem največjih trgovskih verig v Evropi (Tesco, Safeway, Sainsburi`s, Iceland, Marks & Spencer, Coop in Waitrose) javnosti obljubilo, da bodo prodajale "čiste" proizvode in začele sklepati pogodbe s proizvajalci "čistega" krompirja, koruze, soje in pšenice. Kmalu so se tem podjetjem pridružile multinacionalke, kot npr. Unileaver, Nestle, Cadbury-Schweppes... Predstavink Tesca je izjavil: "Odstranili bomo GSO kjer je to mogoče, kjer pa ni, jih bomo označili". Hkrati je Deutsche Bank naložbenikom priporočala, naj prodajo svoje deleže v podjetjih, ki se ukvarjajo z genskim inženiringom, saj so pričakovali, da bo gensko spremenjeni hrani cena padla. To se je tudi zgodilo.

V slovenskih trgovinah je na voljo precej prehrambenih izdelkov iz uvoza, uvožene substance pa kot surovino uporabljajo tudi naša podjetja za široko paleto proizvodov. Označevanje genetsko spremenjenih sestavin trenutno še ni predpisano, bi se pa na to informacijo verjetno oprl marsikateri potrošnik pri svojih nakupih. Zaradi tega je pred kratkim nevladna organizacija Umanotera začela z akcijo, ki poziva največjo slovensko verigo prehrambenih trgovin, naj hrano, ki vsebuje GSO, izloči iz prodaje ali pa izdelke, ki takšne sestavine vsebujejo, primerno označi. Odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih takšno previdnost vsekakor upravičuje.

gape wrote on 16.02.2002 at 15:36:58:


če to ni prevod že znanega dela Esenska poslanica miru, ki se kot dodatek nahaja tudi v knjigi Kuharica za vsako dušo (avtorica Ica Sitarovasnik). Tudi Esenska poslanica je bila skrita do pred nekaj desetletji.

Objavljeno v majski Kranjčanki, podpisana Katja Dolenc


…Ob tem naj omenim še najnovejše znanstvene raziskave, da izdelki iz pšenične moke in kravjega mleka vplivajo na telo tako, da jih želimo jesti vedno več in v večjih količinah. Pšenica med svojo rastjo zaradi zaščite pred tujki razvije snov, ki je 100-krat močnejša od morfija in povzroča v telesu odvisnost. Saj poznate tisto, da pojeste malo kruha, če vas boli zob ali glava ali vam je slabo. Vsi pšenični izdelki nekako otopijo čute, obenem pa snovi navajajo telo v odvisnost. Podobno je z mlekom, ki ima snovi do 50-krat močnejše kakor morfij. Oba tudi pacata in sluzita telo. Posledica je slabo počutje in pomanjkanje energije, slaba volja, neaktivnost in brezdušnost…

ana wrote on 14.12.2001 at 08:29:04:


Absolutno!!
Le še to bi dodal:
(zame) hrana ni ne vem kako pomembna. Precej več poudarka dajem na to kaj počnem s svojimi čustvi, recimo.
Kaj mi bo pomagala korenčkova omaka in odsotnost mesnih in konzerviranih izdelkov, če totalno zanikam svoja lastna in intimna občutenja?
Hrana živi to fizično telo. To telo se pa predvsem pokorava zadevam "zgoraj", t.j. v čustvenem ter mentalnem telesu.
Alora?

Yuhuhuhuhu!!!